VABILO NA SEMINAR KNJIGE RESNICE

JEZUS in MARIJA VABITA VSE SLOVENCE NA SEMINAR KNJIGE RESNICE, KI BO POTEKAL V NEDELJO 20. OKTOBRA 2019, PRIČETEK OB 13:00 uri.

NA SEMINARJU BOSTE LAHKO KUPILI TUDI KNJIGO RESNICE – DRUGI DEL.

ZA PRIJAVO NA SEMINAR POKLIČITE (ALI MI NAPIŠITE SMS SPOROČILO) NA TELEFONSKO ŠTEVILKO:  064 263 966

KO SE BOSTE PRIJAVILI NA SEMINAR, VAM BOM POVEDAL LOKACIJO SEMINARJA.

MOLIMO ZA BLAGOSLOV SEMINARJA* IN DA BI SVETI DUH, DUH LJUBEZNI IN RESNICE, PRITEGNIL SRCA VSEH SLOVENCEV K RESNICI BOŽJE BESEDE, KI JO NAŠ LJUBLJENI ODREŠENIK, JEZUS KRISTUS DAJE VSEMU ČLOVEŠTVU PREKO KNJIGE RESNICE  Z NAMENOM, DA BI SE LAHKO USTREZNO PRIPRAVILI NA VELIKO OPOZORILO, KI JE PRED VRATI IN NA DRUGI KRISTUSOV PRIHOD OZIROMA NA NOVI RAJ NA ZEMLJI KJER NE BO VEČ NIKAKRŠNEGA ZLA TEMVEČ SAMO ČISTA LJUBEZEN, MIR IN HARMONIJA MED BOGOM IN LJUDMI, KAKOR JE BILO V ZAČETKU TAKO ZDAJ IN VSELEJ IN VEKOMAJ.

NE DOVOLITE SATANU, DA VAS ODVRNE OD KNJIGE RESNICE. SATAN V TEH ČASIH UPORABLJA CELO TEOLOGE, DUHOVNIKE, ŠKOFE IN TUDI DOBRONAMERNE VERNIKE, DA BI PREPRIČAL DRUGE LJUDI IN VERNIKE, DA KNJIGA RESNICE NI OD BOGA AMPAK OD NJEGA, SATANA, KRALJA LAŽI.

NE PODLEGAJTE SATANOVIM PRETKANIM LAŽEM, TEMVEČ ODPRITE SVOJA SRCA ZA NAJVEČJI DOKAZ BOŽJE LJUBEZNI, KI NAM GA TROEDINI BOG DAJE SEDAJ V OBLIKI KNJIGE RESNICE!

PREBERITE SI TO SPOROČILO OD JEZUSA KRISTUSA, DA BOSTE SPOZNALI KAKŠNE PREČUDOVITE STVARI JE PRIPRAVIL BOG TISTIM, KI GA LJUBIJO:

NOVI RAJ: IMELI BOSTE ČISTO TELO, NERAZPADLJIVO, BREZ BOLEZNI, FIZIČNE SMRTI IN STARANJA

* Molimo od danes, 10. oktobra 2019, naprej Devetdnevnico k Svetemu Duhu za blagoslov Seminarja – eno desetko Rožnega venca, ki je Svetega Duha poslal.

KARDINAL BURKE IN ŠKOF SCHNEIDER STA NAPOVEDALA KRIŽARSKI POHOD MOLITVE IN POSTA

12. september 2019 (LifeSiteNews) – Kardinal Raymond Burke in Škof Athanasius Schneider pozivata Katoličane, naj molijo in se postijo v bitki proti »resnim teološkim zmotam in herezijam«, ki sta jih prepoznala v kontroverznem delovnem dokumentu bližajoče se Amazonske sinode.

Burke in Schneider sta objavila osemstransko izjavo z opozorilom proti šestim herezijam vsebovanih v dokumentu Instrumentum Laboris, ki je vir razprave s strani škofov na sinodi, ki bo potekala v Rimu od 6. oktobra do 27. oktobra.

Obadva spodbujata 40-dnevni križarski pohod molitve in posta, ki se naj začne 17. septembra in konča 26. oktobra, na dan preden se sinoda zaključi.

Teološke napake in krivoverstva, ki so implicitne in nazorne v Instrumentum Laboris skorajšnje posebne skupščine pan-amazonske sinode škofov, so zaskrbljujoča manifestacija zmede, zmot in razdeljenosti, ki jo Cerkev doživlja v današnjem času, sta oba prelata dejala v izjavi.

Najina dolžnost je, da vernike ozavestima o nekaterih glavnih zmotah, ki so vsebovane v Instrumentum Laboris, sta dejala in dodala, da je ta delovni dokument »dolg in ga označuje jezik, ki v svojem pomenu ni jasen, zlasti kar zadeva depozit vere (depositum fidei).«

Izjava prelatov, kjer pozivata h križarskem pohodu molitve in posta je datirana 12. septembra in zajeta v poročilu Edwarda Pentina iz Nacionalnega Katoliškega Registra.

Burke, zavetnik suverenega Malteškega reda, in Schneider, pomožni škof v Astani v Kazahstanu, sta med katoličani dobro cenjena, ker neomajno branita vero, kljub vsem nenehnim napadom, ki jih doživljata zaradi tega.

Katoliške duhovnike, škofe in laike spodbujata, naj med križarskim pohodom vsak dan molijo vsaj eno desetko Svetega Rožnega Venca in se postijo enkrat na teden.

Molite in se bojujte proti teološkim zmotam in herezijam

Prosita, naj se molitev in post darujeta v namen, »da teološke zmote in herezije vsebovane v Instrumentum Laboris med sinodalnim zborom ne bodo odobrene.«

Poleg tega »še posebej« prosita za molitev, da bi Papež Frančišek »pri opravljanju Petrinske službe, potrdil brate v veri s tem, da bi nedvoumno zavrnil zmote v Instrumentum Laboris.«

Sinodov Instrumentum Laboris je izšel junija in v veliki meri črpa iz Frančiškovih enciklik Evangelii Gaudium in Laudato Si.

Ali bo sinoda spodkopala Cerkveni nauk?

Sinoda in njen delovni dokument so bili kritizirani zaradi številnih vprašanj, ki sta jih Burke in Schneider izpostavila v svoji izjavi ter podprla svoje argumente s Cerkvenimi dokumenti, Katekizmom in Svetim Pismom.

Dokument in sinoda z naslovom »Amazonija, Nove poti za Cerkev in za celostno ekologijo« bodo uporabljeni za spodkopavanje cerkvenega nauka na številnih področjih in za spodbujanje radikalnih idej, ki niso združljive z Katoliškim naukom.

Obstaja tudi splošna zaskrbljenost nad nekaterimi avtorji tega dokumenta in nad drugimi, ki nadzirajo ali kako drugače vplivajo na sinodo glede zvestobe Cerkvenemu nauku.

Različni prelati in laični komentatorji, kot tudi laične institucije, so opozorili, da so avtorji Instrumentum Laborisa v dokument vstavili resne teološke zmote in herezije, navajata Burke in Schneider.

»Heretično« in »odpadništvo«   

Kardinal Walter Brandmüller, eden od dveh preostalih dubia kardinalov, je junija izdal ostro kritiko Instrumentum Laboris, ki jo je označil za »heretično« in »odpadništvo« od Božjega Razodetja. Brandüller je vodstvo Cerkve pozval, naj ga »zavrne« z »vso odločnostjo«.

»Lažni nauk«        

Kardinal Gerhard Müller, nekdanji prefekt Kongregacije za nauk vere (CFD) je julija v izjavi zanikal Instrumentum Laboris zaradi njegovega »radikalnega preobrata v hermenevtiki Katoliške teologije« in zaradi njegovega »lažnega nauka.«

Müller je istega meseca dejal, da je Amazonska Sinoda »izgovor za spreminjanje Cerkve.«

»Odpadništvo«

Burke je v prejšnjem mesecu dejal, da je Instrumentum Laboris »odpadništvo«.

Na vprašanje, ali bo lahko dokument postal »nekaj dokončnega ali avtoritativnega za Cerkev« je Burke odgovoril: »Ne more biti. Dokument je odpadništvo. To ne more postati nauk Cerkev in, če hoče Bog, bo celoten proces zaustavljen.«

Burke in Schneider prosita tudi katoličane, naj molijo za namen, da Papež Frančišek »ne bi pristal na odpravo duhovniškega celibata v Latinski Ameriki z uvedbo prakse posvečenja poročenih moških, tako imenovanih »viri probati«, v Sveto Duhovništvo.

»Cerkev nima nobene pristojnosti, da bi duhovniško posvečenje podelila ženskam«

Grožnja duhovniškemu celibatu na sinodi vzbuja veliko zaskrbljenost Katolikom, skupaj s poskusom ustanovitve ženskega »diakonata«, ki je na splošno obravnavan kot strategija za spodbujanje, da ženske postanejo »duhovnice« – kar je nemogoče, kajti Cerkev nima avtoritete, da posveti ženske, saj je Kristus za svoje apostole izbral samo moške.

Pokojni Papež, Sveti Janez Pavel II., je leta 1994 v svoji encikliki Ordinatio Sacerdotalis o tej zadevi potrdil Cerkveni nauk, tako da je izjavil: »izjavljam, da Cerkev nima nobenih pooblastil za dodelitev duhovniškega posvečenja ženskam in da bi morali to sodbo dokončno upoštevati vsi verniki Cerkve.«

Delovni dokument predlaga razpravo o poročenih duhovnikih, kot utemeljitev te razprave pa je pomanjkanje duhovnikov v Amazoniji.

Seznam zmot

Med zmotami, ki sta jih naštela Burke in Schneider, je »implicitni panteizem«, ki identificira Boga kot eno z vesoljem oziroma obravnava vse bogove na isti ravni.

»Učiteljstvo Cerkve zavrača takšen implicitni panteizem, kot nezdružljiv s Katoliško vero«, navajata.

Druga ugotovljena zmota je, da so »poganska vraževerja Amazonskih plemen izraz Božjega Razodetja, ki si zaslužijo dialog in sprejetje s strani Cerkve.«

Tretja zmota je, širjenje »medkulturnega dialoga namesto evangelizacije«.

Instrumentum Laboris vsebuje napačno teorijo, da so staroselci že prejeli Božje Razodetje, in da bi morala Katoliška Cerkev v Amazoniji doživeti misijonsko in pastoralno spreobrnjenje, pišeta Burke in Schneider, namesto, da bi uvedla nauk in prakso univerzalne resnice in dobrote.

Nadalje dodajata, »Instrumentum Laboris pravi tudi, da se mora Cerkev obogatiti s simboli in obredi staroselcev.«

Pravita, da učiteljstvo Cerkve zavrača idejo, da je misijonarska dejavnost zgolj medkulturna obogatitev.«

In četrtič, navajata Burke in Schneider, »napačno pojmovanje zakramentalne posvetitve, ki dovoljuje »worship ministers«  obeh spolov, da izvajajo celo šamanske obrede.

Petič, prelata pravita, da Instrumentum Laboris v skladu s svojimi implicitnimi panteističnimi pogledi relavitizira krščansko antropologijo, ki človeka prepoznava kot upodobljenega po Božji Podobi in zaradi tega vrhunec vsega ustvarjenega. (1 Mz 1, 26-31). Instrumentum Laboris namesto tega pravi, da je človek zgolj delček v ekološki verigi narave, na družbenoekonomski razvoj gleda pa kot na nasilje zoper »Mater Zemljo.«

In nazadnje pravita, da delovni dokument navaja »plemenski kolektivizem, ki spodkopava osebno edinstvenost in svobodo,« kar je, skupaj z drugimi zmotami, zavrnilo učiteljstvo Cerkve.

Vsi Katoliki morajo biti obveščeni in moliti

Burke in Schneider pišeta, da nihče ni oproščen od tega, da je »obveščen o resnosti situacije in od tega da primerno ukrepa iz ljubezni do Kristusa in do Njegovega življenja z nami v Cerkvi« in da morajo vsi člani Kristusovega mističnega telesa, pred takšno grožnjo njene celovitosti, moliti in se postiti za večno dobro njenih članov, ki tvegajo, da bodo škandalizirani oziroma privedeni v zmedo, zmote in razkol s tem besedilom za sinodo škofov.«

Prelati se sklicujejo na priprošnjo Device Marije in drugih katoliških misijonskih svetnikov, da zaščitijo Papeža Frančiška in škofe, ki bodo sodelovali v Amazonski sinodi, pred »nevarnostjo, da bi odobrili doktrinarne zmote in nejasnosti, ter da bi spodkopali Apostolsko pravilo duhovniškega celibata.«

VIR:

https://www.lifesitenews.com/news/cdl-burke-bishop-schnieder-announce-prayer-and-fasting-crusade-for-amazon-synod

Sveti Duh me je danes vodil do tega kritično pomembnega Sporočila.

Sveti Duh me je danes ob 3.00 zjutraj po molitvi v Getsemani Uri, ko sem tolažil Jezusa, vodil do tega kritično pomembnega Sporočila od Jezusa! Velikokrat me je že Sveti Duh vodil do tega Sporočila v zadnjih nekaj mesecih. PROSIM, pripravite se vsi, kajti vse kar naš ljubljeni Jezus govori v tem Sporočilu se bo ZELO KMALU uresničilo:
 
VEČNI OČE BO NOVEMU SVETOVNEMU REDU PREPREČIL POSLEDNJE PREGANJANJE NJEGOVIH OTROK
 
Petek, 8. julij 2011 ob 15:30
 
Moja draga, ljubljena hčerka zavedam se, da to Delo terja svoj davek in da moraš počivati še en teden, toda prisluhni, kaj ti imam za povedati.
 
Povej Mojim otrokom naj se zbudijo in pogledajo nemir v svetu, v katerem je mnogo finančnih kriz. Povej jim, da čeprav je bil človeški pohlep delno odgovoren za to da so jih zajeli dolgovi, je to bančno krizo (leta 2008) namerno načrtoval En Svetovni Red.
 
Mnogi, ki bodo brali ta Sporočila se bodo posmehovali in dvomili v to dejstvo, vendar pa morajo prav tako vedeti, da če se ne bodo uprli in branili svoje pravice, bodo prisiljeni sprejeti žig zveri za dostop do denarja.
 
Nova Svetovna Valuta bo predstavljena nevernemu svetu
 
Nova Svetovna Denarna Valuta, ki bo predstavljena neverujoči družbi je zasnovana tako, da vas bo nadzorovala. Ko se bo to zgodilo, vam bodo poskusili odvzeti hrano. Če Moji otroci ne sprejmejo to dejstvo, bodo nemočni, ko bodo pod nadzorom Novega Svetovnega Reda, ki ga vodijo prostozidarske sile. Moji otroci, zdaj se pripravite. Četudi bo Opozorilo spreobrnilo na milijone ljudi, tudi tiste, ki so zvesti Novemu Svetovnemu Redu, pa to ne bo dovolj, da bi zaustavili te zlobne satanove sužnje in antikrista. Če ne boste imeli nadzor nad vašim denarjem, boste težko branili svoje pravice do lastnine, hrane in zdravja – tri stvari nad katerimi bodo imeli nadzor, če ne boste zdaj začeli glasno protestirati. Zaustavite svoje voditelje in njihove načrte! Ne dovolite, da vas ustrahujejo! Če vas bo dovolj, ki boste spoznali ta zlobni, pošastni načrt, potem lahko opozorite še druge.
 
Načrtujte zalogo hrane
 
Načrtujte svojo zalogo hrane. Gojite in kupite semena, ki vas bodo ohranila pri življenju. Kupite srebrne ali zlate kovance, tako da boste lahko kupili vse potrebno. Kar je najpomembnejše pa je, da si priskrbite prostore, kjer se boste kot skupina zbirali in darovali Svete Maše, kajti sčasoma bodo vaše cerkve požgane do tal.
 
Satanovi služabniki so kot mravlje: na tisoče jih je in še naprej se množijo
 
Nikoli ne sprejmite žiga, čip zveri! Molite, molite, da bodo vašemu domu dani posebni blagoslovi, ki vas bodo varovali pred vojsko, ki vas bo poskušala izriniti iz vašega doma. Satanovi služabniki so kot mravlje. Na tisoče jih je in še naprej se množijo, iz ure v uro. Moji otroci, molite in se borite proti temu nizu grozodejstev, ki jih načrtuje Nov Svetovni Red, saj se jim cedijo sline zaradi nadzora nad svetom. Načrtujte, da boste imeli blagoslovljene sveče v vaših domovih. Naredite si zalogo sveč, ker vas bo njihova luč varovala.
 
Če ne želite postati sužnji temu ostudnemu nauku, morate zdaj začeti načrtovati.
 
Kupite plinske peči, odeje, posušeno in konzervirano hrano, tablete za čiščenje vode in sveče, skupaj z verskimi podobami, ki bodo varovale vas in vaše družine v času Velike Kazni, ki se bo zgodila po Opozorilu.
 
Molitev že blaži vpliv Velike Kazni, toda vi, Moji otroci, morate biti na preži vsak trenutek. Če se boste pazljivo pripravili, boste lahko preživeli veliko bombardiranje, ki je načrtovano in bo hujše od tistega kar se je zgodilo Judom pod vladavino satanovega učenca – Hitlerja.
 
Umirjeno prisluhnite temu opozorilu. Če se boste vnaprej pripravili, si boste prihranili jezo zaradi nepravičnega ravnanja, ki ga načrtuje Nov Svetovni Red. Poslušajte Me tisti, ki ste del Novega Svetovnega Reda: spreobrnite se! Sprejmite Opozorilo in to kar vam ponuja: priložnost, da obrnete hrbet satanu in peklenskemu ognju.
 
Nasvet za služabnike Cerkve
 
Moji posvečeni služabniki, povedati vam moram sledeče: uprite svoj pogled Vame in molite k Svetemu Duhu, ki vas bo ohranjal budne, tako da boste lahko prepoznali lažnega preroka takoj, ko se bo prikazal v vaši sredi. Potem se zberite v skupine in zagotovite, da bodo Moji otroci lahko prejemali Najsvetejšo Evharistijo v času preganjanja.
 
Roka Mojega Očeta je pripravljena, da pade z veliko silo na zlobne, arogantne voditelje bank, na Zahodne in Vzhodne sile, ki na skrivaj načrtujejo nadzor nad vsemi vami. Moj Večni Oče bo uničil vse sledi na njihovi poti in preprečil poslednje preganjanje, ki ga načrtujejo proti Njegovim otrokom. Tega ne bo prenašal. Otroci, ne pozabite, da vas Bog, Večni Oče želi vse zaščititi. Njegova potrpežljivost se je končno iztekla.
 
Sprejel bo vse, ki Ga bodo prosili odpuščanja, vse do zadnjega trenutka. Kljub temu pa mora zaustaviti te zlobne režime in grozo, ki ga ti režimi povzročajo Njegovemu Stvarstvu.
 
To dela iz ljubezni do Svojih otrok. Tisti, ki pravite, da se Bog Oče ne more jeziti, saj On ljubi vse, vedite tole: da, On je jezen in Njegova Jeza je upravičena zaradi zlobnih krivic, ki se izvršujejo proti Njegovi dragoceni družini. On bo še enkrat združil vse Svoje otroke, da bodo končno živeli v miru vso večnost.
 
Otroci, ne pozabite opazovati znamenj povsod okrog vas: številne vojne, pomanjkanje denarja, hrane in zdravstvene oskrbe. Vedite, da je vse to delo Satana. To ni delo Boga, Večnega Očeta. On ne bo več prenašal takšnega obnašanja. Bodite hvaležni, ker bo ukrepal, kajti če ne bi, bi bilo Njegovo Stvarstvo uničeno. On ne bo dovolil, da se to zgodi.
 
Vaš ljubljeni Jezus
Odrešenik človeštva, Rešitelj sveta

 

NOVI DOKAZI O KANONSKI NEVELJAVNOSTI ZADNJE KONKLAVE

Izvolitev papeža Frančiška[i] izhajajoč iz Universi Dominici Gregis

Izgubljena čreda je bilo moje ljudstvo, njegovi pastirji so jih zapeljali. V gore so jih zavedli, z gore na hrib so morali hoditi, pozabili so na svoje staje.” (Jer 50:6 SSP)

»V skladu s svojim znanjem, z zmožnostjo in ugledom imajo [tj. krščanski laiki] pravico in včasih celo dolžnost, da svetim pastirjem razkrijejo svoje mnenje o zadevah, ki se nanašajo na dobro Cerkve, in da s svojim mnenjem seznanijo ostale krščanske laike, ne da bi pri tem škodovali celovitosti vere in morale, s spoštljivostjo do svojih pastirjev in s skrbnostjo za skupni blagor rer dostojanstvo oseb.« (ZCP 1983, kan. 212, čl. 3)

John J. Aréchiga

  1. marec 2017

Izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža 13. marca 2013 (papeža Frančiška) je domnevno vrhunec trajajoče MODERNISTIČNE zarote, in ta komentar bo dokazal, da je izvolitev Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) neveljavna.

  1. marca 2013 se je sešel papeški konklave, da bi izvolil papeža, ki bi nasledil Benedikta XVI – po odstopu Benedikta XVI 28. februarja 2013.
  2. marca 2013 je kardinalski zbor za papeža izvolil kardinala Jorgeja Maria Bergoglia, SJ, argentinskega kardinala in buenosaireškega nadškofa. Izbral si je ime Frančišek.

Kardinal Jorge Mario Bergoglio (papež Frančišek) je svoje ustoličenje praznoval 19. marca 2013, kot rimski škof pa je bil umeščen 7. aprila 2013.

Pij–Benediktov Zakonik Cerkvenega prava iz leta 1917, kanon 160, jasno govori, da volitve rimskega papeža ureja samo apostolska konstitucija.

»Volitve rimskega papeža usmerja IZKLJUČNO (poudarek dodan) konstitucija [papeža] Pija X Vacante Sede Apostolica iz decembra 1904; pri ostalih Cerkvenih volitvah je treba spoštovati določbe kanonov, ki sledijo [kakor tudi] tiste posebne [določbe], če obstajajo, ki so postavljene za posamezne funkcije.«

V tem oziru je Zakonik Cerkvenega prava Janeza Pavla II iz leta 1983, kanon 349, v skladu s Pij–Benediktovim Zakonikom Cerkvenega prava iz leta 1917. V zadevnem delu:

»Kardinali Svete Rimske Cerkve sestavljajo poseben zbor, ki poskrbi za izvolitev rimskega papeža v skladu s pravilom posebnega [ne kanonskega] prava [apostolska konstitucija].«

  1. februarja 1996 je Njegova Svetost Janez Pavel II, Poglavar Cerkve, objavil Universi Dominici Gregis, Apostolsko konstitucijo,O izpraznitvi Apostolskega Sedeža in volitvah rimskega papeža. Papež Janez Pavel II je razglasil za razveljavljene vse konstitucije in odredbe, ki so jih v tem oziru razglasili rimski papeži, istočasno pa razglasil za popolnoma nično in neveljavno vse, kar bi storila katera koli oseba, ne glede na njeno oblast, namerno ali nenamerno, in bi bilo kakor koli v nasprotju z Universi Dominici Gregis.

Izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia (papeža Frančiška) je bila torej podvržena Universi Dominici Gregis, Apostolski konstituciji, O izpraznitvi Apostolskega Sedeža in volitvah rimskega papeža, izdani v Rimu, pri Svetem Petru, 22. februarja 1996, od Njegove Svetosti Janeza Pavla II, Poglavarja Cerkve.

Ob tem pa je zelo pomembno opozoriti, da ta pisec NI Cerkveni pravnik. Avtor je uporabil angleške prevode tako Zakonika Cerkvenega prava Janeza Pavla II iz leta 1983 kot Pij–Benediktovega Zakonika Cerkvenega prava iz leta 1917, da bi razvil ta komentar.

Pri nadaljevanju je treba najprej razumeti relevantnost Universi Dominici Gregis, preden razpravljamo o tehtnih obtožbah in argumentih.

 

Razglasitev Universi Dominici Gregis

Pri razglasitvi Universi Dominici Gregis je Njegova Svetost Papež Janez Pavel II zapisal:

»Zatorej, po zrelem razmisleku in sledeč zgledu mojih Predhodnikov, določam in predpisujem ta pravila ter ukazujem, da naj si nihče ne drzne izpodbijati pričujoče Konstitucije in česar koli, kar je tukaj vsebovano, iz kakršnega koli razloga (poudarek dodan). To Konstitucijo morajo vsi v celoti spoštovati, navkljub kakršni koli nasprotni uredbi, četudi je vredna posebne omembe. Treba jo je v celoti in celovito izvajati, služiti pa mora kot vodilo za vse, na katere se nanaša. Kot je določeno zgoraj, s tem razglašam za razveljavljene vse konstitucije in odredbe, ki so jih v tem oziru izdali rimski papeži, ter istočasno razglašam za popolnoma nično in neveljavno kar koli, kar bi storila katera koli oseba, kakršna koli že je njena oblast, vede ali nevede, in bi bilo kakor koli nasprotni tej Konstituciji (poudarek dodan). Izdano v Rimu, pri Svetem Petru, 22. februarja, na Praznik Sedeža Svetega Petra, Apostola, v letu 1996, osemnajstem mojega Pontifikata. [Universi Dominici Gregis, Razglas].«

Apostolska konstitucija, če ni posebnega sklica na določen kanon, ima prednost pred kanonskim pravom. Zato kanonsko pravo ni imelo nobene zveze z volitvami papeškega konklava.

Mešanje kanonskega prava v izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) služi le odvračanju pozornosti od, pomešavanju in zamegljevanju relevantnih kriterijev: Universi Dominici Gregis.

Pristojnosti kardinalskega zbora med izpraznjenostjo Apostolskega Sedeža

V razglasitvi Universi Dominici Gregis je Njegova Svetost Papež Janez Pavel II razjasnil pristojnosti kardinalskega zbora med izpraznjenostjo Svetega Sedeža in volitvami rimskega papeža. Odstavki 4–6 navajajo:

»Med izpraznjenostjo Apostolskega Sedeža zakoni, ki so jih izdali rimski papeži, na noben način ne morejo biti popravljeni ali spremenjeni, niti ne more biti nič dodano ali odvzeto niti dan spregled, pa četudi za del le–teh, še zlasti z ozirom na postopke, ki urejajo volitve Poglavarja Cerkve. Dejansko, če bi bilo kar koli storjeno ali zgolj poskušano zoper ta predpis, razglašam s svojo vrhovno oblastjo to za nično in neveljavno (poudarek dodan).« [Universi Dominici Gregis, odstavek 4]

»Če nastopijo dvomi glede predpisov, vsebovanih v tej Konstituciji, ali kar zadeva način njihove uveljavitve, razglašam, da vsa oblast izdajanja sodbe v tem oziru pripada kardinalskemu zboru, ki mu podeljujem pristojnost razlaganja dvomljivih ali spornih točk. Prav tako določam, da zadošča, da se večina navzočih kardinalov strinja z istim mnenjem, če bi bilo potrebno razpravljati o teh ali drugih podobnih vprašanjih, razen dejanja volitev.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 5]

»Enako velja, če bi obstajal problem, ki ga po mnenju večine zbranih kardinalov ni mogoče preložiti na drug čas, da sme kardinalski zbor ravnati v skladu z večinskim mnenjem.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 6]

Trditi je mogoče, da je Universi Dominici Gregis, odstavek 5, tudi napravila Normas Nonnullas za odvečne, nepotrebne in brezpredmetne.

 

Ugotavljanje veljavnosti izvolitve papeža

Veljavna izvolitev papeža je bila odvisna od skladnosti z Universi Dominici Gregis, Apostolsko konstitucijo o izpraznitvi Apostolskega Sedeža in volitvah rimskega papeža.

»Če bi volitve potekale na način, ki je drugačen od tega, predpisanega v pričujoči Konstituciji, ali če bi pogoji, določeni tukaj, ne bili upoštevani, so volitve iz prav tega razloga nične in neveljavne, ne da bi bilo o zadevi treba podati izjavo; posledično ne podeljujejo nobene pravice tistemu, ki je izvoljen.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 76]

»Odrejam, da se je treba uredb, ki zadevajo vse, kar nastopi pred volitvami rimskega papeža, in izvedbo samih volitev, držati v celoti (poudarek dodan), tudi če bi izpraznitev Apostolskega Sedeža nastopila kot posledica odstopa Poglavarja Cerkve, v skladu z določbami kanona 333, člena 2 Zakonika Cerkvenega prava, in kanona 44, člena 2 Zakonika kanonov Vzhodnih Cerkva.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 77]

Universi Dominici Gregis, odstavek 76, v bistvu omenja Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža kot predpisane v odstavkih 78–86; odstavek 77 poudarja, da se je treba uredb v zvezi z vsem, kar nastopi pred volitvami rimskega papeža, in z izvedbo samih volitev, držati v celoti, četudi bi izpraznitev Apostolskega Sedeža nastopila kot posledica odstopa Poglavarja Cerkve.

V zadevnem delu Universi Dominici Gregis, odstavek 76, navaja:

»Volitve papeža so prav iz tega razloga nične in neveljavne«.

Kot je napisano, se »prav iz tega razloga« nanaša na »volitve potekale na način, ki je drugačen od tega, predpisanega v pričujoči Konstituciji, ali če bi pogoji, določeni tukaj, ne bili upoštevani«.

Kot piše, »volitve [papeža]« nakazuje, da so potekale volitve – in da je Cerkev šla naprej.

V zadevnem delu Universi Dominici Gregis, odstavek 76, prav tako navaja:

»ne da bi bilo o zadevi treba podati izjavo;«

Kot je napisano, nobene potrebe ni, da bi kdor koli razsodil o tem. To vključuje Cerkveno Učiteljstvo in kardinalski zbor. To je tako logični kot kritični koncept. Bilo bi nelogično, da bi dokaze za neveljavne papeške volitve predložili neveljavno izvoljenemu papežu ali tistim, ki jih je ta imenoval. Predložiti neveljavno izvoljenemu papežu ali od njega imenovanim dokaze za neveljavne volitve papeža bi pomenilo tudi konflikt interesov.

Zaključek je ta, da je vse, kar se zahteva, da ena ali več odgovornih strani nastopi z dokazi, da so volitve papeža potekale na drugačen način, kot je predpisan v Universi Dominici Gregis. To vključuje laike.

V zadevnem delu Universi Dominici Gregis, odstavek 76, navaja tudi:

»posledično ne podeljuje nobene pravice tistemu, ki je izvoljen.«

Kot piše, odstavek 76 nakazuje, da neveljavno izvoljeni papež ne govori nezmotljivo o zadevah vere in doktrine Cerkve; ne more sklicevati Cerkvenih zborov, sinod itn.; ne more zakonito premeščati, imenovati ali posvečati škofov, nadškofov ali kardinalov; ne more zakonito reorganizirati ali preoblikovati Rimske Rote itd.

Kot je zapisano, odstavek 76 nakazuje, da lahko pretečejo minute, ure, dnevi, tedni, meseci, leta, celo desetletja, preden se odkrije, da so »volitve« potekale na drugačen način, kot je predpisan z Universi Dominici Gregis.

Kakor piše, odstavek 76 nakazuje, da lahko pretečejo minute, ure, dnevi, tedni, meseci, leta, celo desetletja, preden se odkrije, da so »volitve« potekale v nasprotju z Zadevami, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, kot so predpisane z Universi Dominici Gregis, odstavki 78–86.

Glede na predhodno razpravo o Universi Dominici Gregis, odstavka 76 in 77, je zelo pomembno poudariti, da odstavka 76 in 77 nista bila obravnavana v Apostolskem pismu Papeža Benedikta XVI z dne 22. februarja 2013 v obliki Motu Propria, ki se je nanašalo na določene zadeve v zvezi z volitvami rimskega papeža.

Glede na predhodno razpravo o Universi Dominici Gregis, Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, je prav tako zelo pomembno izpostaviti, da odstavki 78–86 niso bili obravnavani v Apostolskem pismu Papeža Benedikta XVI z dne 22. februarja 2013 v obliki Motu Propria, ki se je nanašalo na določene zadeve v zvezi z volitvami rimskega papeža.

Prav je, da ponovimo: Veljavna izvolitev papeža je bila odvisna od skladnosti z Universi Dominici Gregis, Apostolsko konstitucijo o izpraznitvi Apostolskega Sedeža in volitvah rimskega papeža.

»Če bi volitve potekale na način, ki je drugačen od predpisanega v pričujoči Konstituciji, ali če bi pogoji, določeni tukaj, ne bili upoštevani, so volitve iz prav tega razloga nične in neveljavne, ne da bi bilo o tem treba podati izjavo; posledično ne podeljujejo nobene pravice tistemu, ki je izvoljen.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 76]

»Odrejam, da se je treba uredb, ki zadevajo vse, kar nastopi pred volitvami rimskega papeža, in izvedbo samih volitev, držati v celoti (poudarek dodan), tudi če bi izpraznitev Apostolskega Sedeža nastopila kot posledica odstopa Poglavarja Cerkve, v skladu z določbami kanona 333, člena 2 Zakonika Cerkvenega prava, in kanona 44, člena 2 Zakonika kanonov Vzhodnih Cerkva.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 77]

 

Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža

Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža so naštete v Universi Dominici Gregis, II. del, Volitve rimskega papeža, Poglavje VI, Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, odstavki 78–86. To so »pogoji, določeni«, ki jih omenja odstavek 76:

»Potrjujoč predpise svojih Predhodnikov prav tako prepovedujem komur koli, tudi če je kardinal, da bi za časa življenja papeža in ne da bi se posvetoval z njim, snoval načrte v zvezi z izvolitvijo njegovega naslednika, ali da bi obljubljal glasove ali da bi sprejemal odločitve v tem oziru na zasebnih srečanjih.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 79] Lahko rečemo, da je to vljuden način, kako povedati »ne spletkari z drugimi« glede volitev papeževega naslednika.

»Na enak način želim potrditi določbe, ki so jih predpisali moji Predhodniki z namenom izključiti kakršno koli zunanje vmešavanje v volitve Poglavarja Cerkve. … Hočem, da ta prepoved vključuje vse možne oblike vmešavanja, nasprotovanja ali predlaganja, pri čemer bi posvetne oblasti kakršnega koli reda ali stopnje ali kateri koli posameznik ali skupina morda skušali vplivati na volitve papeža (poudarek dodan).« [Universi Dominici Gregis, odstavek 80] Rečemo lahko, da je to vljuden način, kako povedati »ne spletkari z drugimi« glede volitev papeževega naslednika.

V zadevnem delu: »Kardinali elektorji se bodo nadalje vzdržali kakršne koli oblike pakta, sporazuma, obljube ali kakršne koli druge obveze, ki bi jih lahko zavezala, da bi dali ali odrekli svoj glas osebi ali osebam. Če bi bilo to dejansko storjeno, celo pod prisego, odrejam, da bo takšna obveza nična in neveljavna in da je nihče ne bo dolžan spoštovati. … Vendar pa ni moj namen prepovedati izmenjave mnenj glede volitev v času, ko je Sedež izpraznjen.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 81] Trditi je mogoče, da je to vljuden način, kako reči »ne spletkari z drugimi« glede volitev papeževega naslednika.

»Enako prepovedujem kardinalom, da bi pred volitvami sklenili kakršne koli dogovore, s katerimi bi se soglasno obvezali k določeni obliki ravnanja, če bi bil eden izmed njih povišan v Pontifikat. Tudi te obljube, če bi dejansko bile dane, celo pod prisego, prav tako razglašam za nične in neveljavne.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 82] Reči je mogoče, da je to vljuden način, kako povedati »ne spletkari z drugimi« glede volitev papeževega naslednika.

V zadevnem delu: »Z isto vztrajnostjo, kot so jo pokazali moji Predhodniki, resno opominjam kardinale elektorje, naj ne dovolijo, da bi jih pri izbiri papeža vodili prijateljstvo ali nenaklonjenost, ali da bi nanje vplivali naklonjenost ali osebni odnosi do kogar koli, ali da bi jih omejevali vmešavanje oseb na oblasti ali skupine pritiska, namigovanja množičnih medijev ali sila, strah ali prizadevanje za priljubljenost (poudarek dodan).« [Universi Dominici Gregis, odstavek 83]

Trditi je mogoče, da so te »zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža«, vljuden način, kako reči »ne spletkari z drugimi« glede volitev papeževega naslednika.

V skladu z Universi Dominici Gregis, odstavek 76, in kolikor obstajajo verodostojni dokazi, »če bi pogoji, predpisani tukaj [odstavki 78–86] ne bili upoštevani, so volitve [papeža] iz prav tega razloga nične in neveljavne, ne da bi bilo o tem treba podati izjavo; posledično ne podeljujejo nobene pravice tistemu, ki je izvoljen.«

 

Relevantne obtožbe in argumenti

V zadnjih dneh, tednih in mesecih so se pojavile obtožbe, da je bila izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) v nasprotju z Universi Dominici Gregis, II. del, Volitve rimskega papeža, Poglavje VI, Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, odstavki 78–86. Na primer:

  1. 1. oktobra 2015 je Kindle eBook izdal avtorizirani življenjepis kardinala Godfrieda Danneelsa; izdajo v trdi vezavi v nizozemščini pa je izdal 22. septembra 2015.

Avtorizirani življenjepis kardinala Godfrieda Danneelsa je listinski dokaz. Zadevni deli avtoriziranega življenjepisa se osredotočajo na zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža (odstavki 78–86).

V članku z dne 23. septembra 2015 je Karim Schelkens, soavtor avtoriziranega življenjepisa kardinala Danneelsa, domnevno dejal: »Nedvomno je bila izvolitev Bergoglia pripravljena v Sankt Gallnu … .«

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih za časa življenja papeža Benedikta XVI in ne da bi se posvetovali z njim, snovali načrte (spletkarili) glede volitev njegovega naslednika, v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 79.

Domnevno so na zasebnih srečanjih sanktgallenska skupina in drugi spletkarili, posamično in kot skupina, da bi izvajali vpliv na člane kardinalskega zbora v zvezi z izvolitvijo kardinala Jorgeja Maria Bergoglia (papeža Frančiška) – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 80.

Domnevno so na zasebnih srečanjih sanktgallenska skupina in drugi oblikovali pakt, sporazum, obljubo ali drugo obvezo (tj. spletkarili), kar jih je zavezalo k temu, da oddajo svoj glas kardinalu Jorgeju Mariu Bergogliu (papežu Frančišku) – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 81.

  1. 24. septembra 2015 je National Catholic Register objavil članek o avtoriziranem življenjepisu kardinala Godfrieda Danneelsa, ki je namigoval na kršitev »Zadev, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža« – in [domnevno] kompromitiralo izvolitev papeža Frančiška.
  2. 24. septembra 2015 je duhovnik John (»Z«) Zuhlsdorf komentiral članek National Catholic Register o avtoriziranem življenjepisu kardinala Godfrieda Danneelsa. Duhovnik Zuhlsdorf je pravzaprav potrdil, da kardinal Danneels priznava obstoj »mafijskega« kluba, ki je nosil ime St. Gallen; da je skupina hotela korenito reformo Cerkve (da bi jo »napravili veliko bolj moderno«); in da bi jo vodil kardinal Jorge Bergoglio [Cerkev].
  3. 25. septembra 2015 je Life Site News objavil članek (Kardinal Danneels priznava, da je del duhovniške »Mafije«, ki je skrivaj snovala Frančiškovo izvolitev) o avtoriziranem življenjepisu kardinala Godfrieda Danneelsa.

Domnevno je kardinal Godfried Danneels javno in dobre volje priznal, da je bil redni član skrivne duhovniške skupine pritiska, ki se je srečevala v švicarskem mestu Sankt Gallen.

Domnevno je kardinal Godfried Danneels dejal, da [uradno poročilo je diskretno označevalo »sanktgallenska skupina«, njeni člani so jo imenovali »Mafija«, in da so si prizadevali nasprotovati rastočemu vplivu kardinala Ratzingerja med pontifikatom Svetega Janeza Pavla II.

Domnevno, »Nedvomno je bila izvolitev Bergoglia pripravljena v Sankt Gallnu. In glavne poteze programa, ki ga papež [Frančišek] izvaja, ostajajo tiste, o katerih so [kardinal] Danneels in dr. [druščina] razpravljali pred več kot desetimi leti.«

Domnevno, »Hoteli so reformo Cerkve, Cerkev so hoteli približati srcem ljudi; napredovali so po stopnjah,« je komentiral Mettepenningen. »V začetku leta 2000, ko je konec Janeza Pavla II postajal bolj predvidljiv, so bolj strateško razmišljali o tem, kaj se bo zgodilo s Cerkvijo po Janezu Pavlu II. Ko se je skupini pridružil kardinal Silvestrini, je ta dobila bolj taktični in strateški značaj.«

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih za časa življenja papeža Benedikta XVI in ne da bi se posvetovali z njim, snovali načrte (spletkarili) glede volitev njegovega naslednika, v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 79.

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih spletkarili posamično in kot skupina, da bi vplivali na izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia (papeža Frančiška) – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 80.

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih sklenili pakt, dogovor, obljubo ali drugo obvezo katere koli vrste (spletkarili), kar jih je obvezalo, da so dali svoj glas kardinalu Jorgeju Mariu Bergogliu (papežu Frančišku) – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 81.

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih v obdobju desetih let sklenili dogovore, s katerimi so se soglasno obvezali k določeni obliki ravnanja, če bi bil eden izmed njih povišan v Pontifikat – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 82.

  1. kratek spletni video v flamščini z dne 23. septembra 2015, v katerem nastopa kardinal Godfried Danneels, dozdevno potrjuje tako članek v National Catholic Register z dne 24. septembra 2015 kot tudi članek, objavljen 25. septembra 2015 na Life Site News.

Dobesedni prevod besedila neposredno pod videoposnetkom se glasi: »Novi uradni življenjepis daje več vpogleda v življenje kardinala Danneelsa. Pove, da je bil kardinal v skrivnem klubu kardinalov, ki so nasprotovali Josephu Ratzingerju. On to imenuje mafijski klub, in ta je nosil ime St. Gallna. Hotel je korenito reformo Cerkve, veliko modernejšo, in sedanjega papeža Frančiška na čelu. To je končno uspelo.«

  1. 26. septembra 2015 je duhovnik John Zuhlsdorf (»duhovnik Z«) poizvedoval glede veljavnosti izvolitve papeža Frančiška.
  2. 29. septembra 2015 je Life Site News objavil članek, ki dodatno potrjuje obstoj »koncila v senci«, omenjenega v avtoriziranem življenjepisu kardinala Godfrieda Danneelsa. Švicarski škofje so v bistvu potrdili obstoj mafije kardinala Danneelsa proti Benediktu XVI.
  3. 29. septembra 2015 je Life Site News objavil drugi članek, ki še dodatno potrjuje obstoj »koncila v senci«, omenjenega v avtoriziranem življenjepisu kardinala Godfrieda Danneelsa. Članek navaja izid nove knjige, to so napisali nemški škofje, govori pa o spornem »koncilu v senci« v Rimu.

V tem okviru je pomembno razumeti, da kanonsko pravo, čeprav ga ni mogoče uporabiti za volitve papeža, predvideva in opredeljuje zunajsodno priznanje: »Priznanje, bodisi pisno ali ustno, ki je podano zunaj sojenja, bodisi samemu nasprotniku bodisi drugim, se imenuje zunajsodno: sodnik, ki je pripustil k sojenju in pretehtal okoliščine vseh stvari, je tisti, ki odloča, kaj narediti z njim.« [ZCP 1917, kanon 1753] [Glej tudi ZCP 1983, kanon 1537]

Zakaj je pomembno razumeti, da kanonsko pravo, čeprav ga ni mogoče uporabiti za volitve papeža, predvideva in opredeljuje zunajsodno priznanje? Trditi je mogoče, da sta avtorizirani življenjepis kardinala Godfrieda Danneelsa in kratek spletni videoposnetek v flamščini z dne 23. septembra 2015, v katerem nastopa kardinal Godfried Danneels, zunajsodni priznanji.

Ali sta ti zunajsodni priznanji verodostojni? Da. Nedavna poročila (25. maj 2015) o nedavnem zasebnem srečanju (»koncil v senci«) se ujemajo z zunajsodnima priznanjema. Spomnimo na zasebno srečanje, ki je domnevno potekalo 25. maja 2015 na Papeški Gregorijanski Univerzi, Jezuitski univerzi pod Svetim Sedežem, in so jo sklicali predsedniki nemške, švicarske in francoske škofovske konference v pričakovanju sinode o družini, načrtovani za oktober. Domnevno je bil cilj srečanja forsirati modernistične spremembe v »pastoralni praksi«, kar zadeva Obhajilo za ločene in »ponovno poročene«, kot tudi sprejemanje katolikov, ki živijo v »stabilnih« istospolnih zvezah.

Domnevno, glede na zgoraj navedena zunajsodna priznanja, članke, intervjuje in videoposnetke obstaja razlog, da zaključimo, da je bila izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) v nasprotju z Zadevami, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, odstavki 78–86. Domnevno:

sanktgallenska skupina in drugi so na zasebnih srečanjih za časa življenja papeža Benedikta XVI in ne da bi se posvetovali z njim, snovali načrte (spletkarili) glede volitev njegovega naslednika, v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 79.

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih spletkarili posamično in kot skupina, da bi vplivali na izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia (papeža Frančiška) – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 80.

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih sklenili pakt, dogovor, obljubo ali drugo obvezo katere koli vrste (spletkarili), kar jih je obvezalo, da so dali svoj glas kardinalu Jorgeju Mariu Bergogliu (papežu Frančišku) – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 81.

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih v obdobju desetih let sklenili dogovore, s katerimi so se soglasno obvezali k določeni obliki ravnanja, če bi bil eden izmed njih povišan v Pontifikat – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 82. Številne prej naštete obtožbe, ki so relevantne za Kanonsko pravo, to potrjujejo.

Domnevno so sanktgallenska skupina – in drugi – dovolili, da so pri izbiri kardinala Jorgeja Maria Bergoglia (papeža Frančiška) nanje vplivali njihova vzajemna prijateljstva, nenaklonjenosti, osebni odnosi, skupine pritiska, vmešavanje oseb na oblasti, namigovanja množičnih medijev, sila, strah in/ali priljubljenost v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 83.

Prav tako to potrjujejo številne prej naštete obtožbe, ki so relevantne za Kanonsko pravo.

Skozi vse obtožbe so prisotni podtoni bahaške ošabnosti; kakor da ni nobenega strahu pred posledicami.

Kot rečeno in kolikor obstajajo verodostojni dokazi za te obtožbe, je torej izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia (papeža Frančiška) leta 2013, izhajajoč iz Universi Dominici Gregis, odstavek 76, NEVELJAVNA.

 

Nasprotni argumenti

Laiki nimajo nobenih pristojnosti v zadevi papeških volitev – argument je tako rekoč odvečen: nekateri utegnejo nepravilno trditi, da krščanski verniki (tj. laiki) nimajo nobenih pristojnosti v zvezi s tem, ali je bila izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) leta 2013 veljavna. Njihov argument ne upošteva relevantnega Cerkvenega prava:

»V skladu s svojim znanjem, z zmožnostjo in ugledom imajo [tj. krščanski laiki] pravico in včasih celo dolžnost, da svetim pastirjem razkrijejo svoje mnenje o zadevah, ki se nanašajo na dobro Cerkve, in da s svojim mnenjem seznanijo ostale krščanske laike, ne da bi pri tem škodovali celovitosti vere in morale, s spoštljivostjo do svojih pastirjev in s skrbnostjo za skupni blagor rer dostojanstvo oseb.« [ZCP 1983, kan. 212, čl. 3]

Zadeve, ki se jim moramo izogibati – Nekateri iz strahu pred neuspehom utegnejo nepravilno trditi, da bi zmešnjava, ki bi jo povzročila razveljavitev papeških volitev, prinesla več duhovne škode kot dobrega; da se moramo nekaterim zadevam izogibati za vsako ceno: izobčenje, sedevakantizem, razkol in neporušnost Cerkve. Strah pred neuspehom je pogosto povezan z miselnostjo: igrati, da ne bi izgubili. To nas spomni na podoben pregovor: »Zmagovati ni vse; je edina stvar.« Kot rečeno, veliko je na kocki. Igramo za večno življenje. Zmagovalci gredo v nebesa, poraženci pa gredo v pekel.

Imejte vero! Ničesar se nam ni bati, razen strahu samega. To je Kristusova Cerkev – in peklenska vrata je ne bodo premagala (Mt 16,18; Jubilejni prevod Nove zaveze 1984).

Stvar prioritet – Nekateri bodo nepravilno trdili, da imamo papeža. Ne gre za to. Poglavitno vprašanje je, ali se je zgodila veljavna izvolitev. Pomembnost drugotnih in postranskih zadev – Dubia, bratski opomin (Mt 18:15–18), izobčenje, sedevakantizem, razkol, neporušnost Cerkve itn. temelji na tem, ali imamo veljavno izvoljenega papeža.

Moramo biti potrpežljivi – Nekateri utegnejo nepravilno trditi, da moramo nedavnim Dubia in bratskemu opominu (Mt 18:15–18) dati čas, da razrešijo številne nedavne doktrinalne in moralne konflikte. Zgodovina nam pravi, da ta smer ukrepanja lahko traja leta in leta – in morda še celo potem ne bomo imeli odgovora. V vmesnem času bomo izgubili mnoge duše v prid Luciferja. Čas je zato bistven. VSA vprašanja moramo dati na mizo – vključno z veljavnostjo izvolitve kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) – ali pa moramo prevzeti tudi odgovornost za zamudo in odgovornost za mnoge duše, ki jih bomo izgubili zaradi Luciferja.

Resnični problem je pohujšanje – zlasti pohujšanje slabotnih. Če ne zasledujemo bratskega opomina, skladnega z našim znanjem in s sposobnostmi, ostajamo prav toliko odgovorni kot oseba(-e), ki pohujšanje povzročajo. Naše duše so odvisne tega, ali smo del problema ali del rešitve.

Argument nima utemeljitve – Nekateri bodo nepravilno ugovarjali z zatrjevanjem, da argumentu (neveljavna izvolitev papeža) manjka globlji uvid, da je Cerkev Božja ustanova. Utegnejo na primer nepravilno trditi, da:

»Vaša teza (neveljavna izvolitev papeža) ne more biti prepričljivo ubranjena, ker ji manjka utemeljitev. Vaš pristop je preveč človeški in pogreša globlji uvid v dejstvo, da je Cerkev končno Božja ustanova, seveda je tudi človeška, pravna resničnost s pomembnostjo Cerkvenega ali pozitivnega prava. V obravnavani temi domnevne neveljavne izvolitve papeža Frančiška, postane pozitivno, človeško pravo (Universi Dominici Gregis) absolutni kriterij.«

Prej navedeno ne upošteva, da je Rimokatoliška Cerkev Kristusova Cerkev (Mt 16:18) in da nam je Kristus dal zgled. Za časa Kristusovega javnega življenja je bilo tako hudo, da je Kristus imel za potrebno, da iz templja izžene menjalce denarja:

»Prišli so v Jeruzalem: Stopil je v tempelj in začel izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole in ni pustil, da bi kdo kar koli nesel skozi tempelj. Učil je in jim rekel: ›Ali ni pisano: Moja hiša naj se imenuje hiša molitve za vse narode, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.‹ Ko so to slišali véliki duhovniki in pismouki, so iskali način, kako bi ga umorili. Bali pa so se ga, ker je vse ljudstvo strmelo nad njegovim naukom. Ko se je zvečerilo, je odhajal iz mesta.« [Mr 11:15–19, SSP; gl. tudi Mt 21:10–14, Lk 19:45–48 in Jn 2:13–16]

Argument (neveljavna izvolitev) zavzema pogled, ki se osredotoča na zgled, ki nam ga je dal Kristus.

Argument slamnatega moža – Nekateri bodo nepravilno ugovarjali z argumentom slamnatega moža. Utegnejo na primer nepravilno trditi, da:

»Zamislimo si naslednji hipotetični in morda izjemni scenarij: pred konklavom obstaja resnična nevarnost, da bi bil za papeža izvoljen popolnoma liberalen kandidat, čeprav ob zelo natančnem upoštevanju volilnega prava, ta kandidat pa bi Cerkvi prinesel velikansko škodo, toda z namenom, da bi Cerkev rešila pred takšno katastrofo, bi skupina dobrih kardinalov napravila določene korake, ki bi bili formalno v nasprotju s človeškim papeškim pravom glede volitev (in s tem z značajem neveljavnosti), da bi izvolili razvpito svetega, močnega ter pravovernega kandidata, in bi bil ta kandidat dejansko izvoljen za papeža. Ta novi papež (pravno morda neveljavno izvoljen) bi obvaroval Cerkev pred resnično katastrofo in bi nato podal močne doktrinalne izjave, obnovil dostojanstvo liturgije, spravil v red doktrinalno zmešnjavo, imenoval nove svetniške in pravoverne škofe ter kardinale. Ali bi začeli kampanjo in razpravo, da bi takega papeža razglasili za neveljavnega papeža, čeprav bi on obnovil Cerkev s svojim svetim življenjem in s svojim močnim ter modrim vladanjem, tako da bi rešil Cerkev pred prevlado liberalnih škofov in kardinalov, ki jih je imenoval njegov nekdanji veljavno izvoljeni predhodnik?«

»Slamnati mož« je pogosta oblika argumenta in je neformalna zmota, utemeljena na dajanju vtisa, da ovrže nasprotnikov argument, čeprav ovrže argument, ki ga ta nasprotnik ni zagovarjal. O nekom, ki se spopade s to zmoto, rečemo, da »napada slamnatega moža«. Tipični argument slamnatega moža ustvari utvaro, da je popolnoma ovrgel ali porazil nasprotnikovo trditev s pomočjo prikrite zamenjave slednjega z drugačnim predlogom (tj. »postaviti slamnatega moža«) in s posledičnim ovrženjem tega napačnega argumenta (»podreti slamnatega moža«) namesto nasprotnikovega predloga.

Ta tehnika se je uporabljala skozi celotno zgodovino v polemični razpravi, zlasti v argumentih o močno napetih čustvenih zadevah, kjer utegneta biti ognjevita »bitka« in poraz »sovražnika« bolj cenjena kot kritično razmišljanje ali razumevanje obeh strani zadeve. [V bistvu dobesedno: Wikipedija, spletni članek o Slamnatem možu]

Zgoraj navedeni argument slamnatega moža ne ovrže ali porazi trditve, da je bila izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) 13. marca 2013 neveljavna.

Sedevakantizem – Nekateri bodo nepravilno trdili, da je dvom glede veljavnosti izvolitve kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) dejanje sedevakantizma. Sedevakantizem je stališče, ki ga zavzema manjšina tradicionalističnih katolikov, da dozdevni trenutno sedeči na Svetem Sedežu ni zares papež, ker je večinski del Cerkve sprejel herezijo modernizma in da je zaradi odsotnosti veljavnega papeža Sveti Sedež izpraznjen od smrti papeža Pija XII leta 1958. Postavljanje veljavnosti konkretne izvolitve Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) pod vprašaj nima nič opraviti s tem, ali je Sveti Sedež izpraznjen od smrti papeža Pija XII leta 1958. Obstajala je dejanska izpraznjenost Svetega Sedeža (tj., odstop papeža Benedikta XVI) v času volitev papeža. Vprašanje ni sedevakantizem, ampak to, ali je kardinalski zbor upošteval ali kršil Universi Dominici Gregis ali ne. Jasno je, da dokazi in potrjena dejstva nakazujejo, da je znaten delež kardinalov kršil norme, navedene v Universi Dominici Gregis.

Normas Nonnullas – Nekateri bodo nepravilno trdili, da so bile Normas Nonnullas, O določenih spremembah pravil, ki urejajo volitve rimskega papeža, ki jih je izdal papež Benedikt XVI, dejavnik v volitvah njegovega naslednika.

Normas Nonnullas so brez pomena. Papež Benedikt XVI jih je razglasil 22. februarja 2013, le šest dni pred svojim odstopom 28. februarja 2013 in v pričakovanju svojega odstopa. Ko je papež Benedikt XVI objavil Normas Nonnullas (22. februar 2013), je bil Apostolski Sedež (v vseh ozirih) izpraznjen, uradni odstop papeža Benedikta XVI šest dni kasneje (28. februar 2013) pa neizogiben. Spomnimo, da je bilo medtem, ko je bil Apostolski Sedež izpraznjen, kar koli, kar je bilo narejeno »z ozirom na postopke, ki urejajo volitve Poglavarja Cerkve«, brezpredmetno, v skladu z Universi Dominici Gregis, odstavek 4.

Normas Nonnullas so tudi sporno vprašanje. Normas Nonnullas so resda omenjale precej odstavkov v Universi Dominici Gregis – niso pa razveljavile ali kako drugače omenjale odstavkov Universi Dominici Gregis, ki so odločilni za ugotavljanje veljavnosti izvolitve kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška); niso razveljavile ali kako drugače omenjale odstavkov 76–77 ali 78–86 Universi Dominici Gregis .

Končno je mogoče trditi, da je papež Benedikt XVI objavil Normas Nonnullas (šest dni pred svojim odstopom) zato, da bi lahko vplival na izbiro svoje zamenjave. Ta zadeva je zunaj dosega tega komentarja.

Relevantnost Universi Dominici Gregis, odstavka 76 in 77 – Nekateri bodo nepravilno trdili, da odstavka 76–77 Universi Dominici Gregis ne veljata za odstavke 78–86 (Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža). Preprosto povedano, nobene potrebe ne bi bilo za odstavke 78–86, če ne bi bilo odstavkov 76–77 – in obratno. Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža (odstavki 78–86) so bistvene za ugotavljanje, ali je izvolitev papeža nična in neveljavna, ne da bi bilo o tem treba podati izjavo (odstavek 76).

Predpisani pogoji, ki jih omenja odstavek 76 so Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, v skladu z odstavki 78–86.

Uredbe, ki zadevajo vse, kar nastopi pred volitvami rimskega papeža, in izvedbo samih volitev, omenjene v odstavku 77, so tudi Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, v skladu z odstavki 78–86.

Odstop papeža Benedikta XVI – Nekateri pravijo, da je pri odstopu papeža Benedikta imela vlogo »zakulisna« prisila. Ta zadeva je zunaj dosega tega komentarja. Žarišče tega komentarja je, ali je bila izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) veljavna.

 

Zaključek

Kolikor obstajajo verodostojni dokazi za zgoraj navedene obtožbe, je izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) leta 2013 NEVELJAVNA, izhajajoč iz odstavka 76 Universi Dominici Gregis.

Spomnimo, da odstavek 76 nakazuje, da lahko pretečejo minute, ure, dnevi, tedni, meseci, leta, celo desetletja, preden se odkrije, da so »volitve« potekale na drugačen način, kot je predpisan z Universi Dominici Gregis.

Prav tako spomnimo, da odstavek 76 nakazuje, da lahko pretečejo minute, ure, dnevi, tedni, meseci, leta, celo desetletja, preden se odkrije, da so »volitve« potekale v nasprotju z Zadevami, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, kot so predpisane z Universi Dominici Gregis, odstavki 78–86.

Na koga se zanašamo glede rešitve? Na kardinalski zbor. Spomnimo, da je v Universi Dominici Gregis, odstavek 5, Njegova Svetost Papež Janez Pavel II, v zadevnem delu zapisal: »Če nastopijo dvomi glede predpisov, vsebovanih v tej Konstituciji (poudarek dodan), ali kar zadeva način njihove uveljavitve, razglašam, da vsa oblast izdajanja sodbe v tem oziru pripada kardinalskemu zboru, ki mu podeljujem pristojnost razlaganja dvomljivih ali spornih točk. Prav tako določam, da zadošča, da se večina navzočih kardinalov strinja z istim mnenjem, če bi bilo potrebno razpravljati o teh ali drugih podobnih vprašanjih, razen dejanja volitev.«

Jasno je, da vprašanje ni sedevakantizem, razkol ali neporušnost Cerkve. Prvenstvena zadeva je bratski opomin (Mt 18:15–18) pohujšljivih katoliških modernistov – izgubljenih sinov – ki so izvolili papeža Frančiška. Bratski opomin s kakšnim namenom? Po možnosti vrnitev izgubljenih sinov – ali pa izobčenje.

Zatorej morajo ustrezne Cerkvene oblasti ob upoštevanju Cerkvenega prava hitro preiskati obtožbe in o njih razsoditi, preden se kardinalski zbor loti vprašanja izvolitve kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška).

Zakaj? Hitra cerkvenopravna preiskava in razsodba bo izkoreninila in prepoznala tiste kardinale – izgubljene sinove – ki se morajo sami izločiti, ko se kardinalski zbor loti zadeve izvolitve kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška).

 

Poslovilna misel

V starozavezni Izaijevi prerokbi je pisano:

»Nato sem slišal glas Gospoda: ›Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?‹ Rekel sem: ›Tukaj sem, pošlji mene!‹« (Iz 6:8 SSP)

Danes moramo vprašati, kdo bo šel naprej, kdo bo tudi načel vprašanje izvolitve papeža Frančiška v skladu z Universi Dominici Gregis. Kdo od vas bo rekel:

»Tukaj sem, pošlji mene!«

Spregovorite zdaj ali pa umolknite za vedno!

[i] Pisec tega spletnega članka govori o »papežu Frančišku«. Toda iz Knjige Resnice vemo, da gre za lažnega preroka, kajti zadnji Pravi Papež je Benedikt XVI, ki je bil l. 2013, potem ko so njegovi sovražniki skrivaj spletkarili in kovali zaroto zoper njega, izrinjen s Svetega Sedeža v Rimu, kot je bilo prerokovano, pripadniki satanistične sekte cerkvenega prostozidarstva pa so za papeža izvolili kardinala Jorgeja Maria Bergoglia, ki je sedel na Petrov Sedež (Papežu Benediktu XVI je bil prestol ukraden, njegova oblast pa ne) in nosi oblačila, ki niso bila narejena zanj, kajti GOSPOD Jezus tega človeka ni izvolil. Zato je namesto o »papežu Frančišku« pravilno govoriti o »možu, ki sedi na Petrovem Sedežu« in o »lažnem preroku«, saj je to v skladu z besediščem Knjige Resnice. To namreč ni pravi papež, četudi je bil izvoljen za papeža, ampak lažni prerok, ki ruši Katoliško Cerkev in utira pot antikristu. Ta človek je del nesvete trojice, ki jo sestavljajo Satan, antikrist in lažni prerok. Toda tega človeka nikakor ne smemo sovražiti, ampak moramo za moža, ki sedi na Petrovem Sedežu, moliti, kakor nam v Knjigi Resnice, in sicer v Sporočilu Božji prerokinji Mariji Božjega Usmiljenja z dne 15. 3. 2013 naroča Mati Odrešenja: »[…] da bo sprejel Resnico smrti mojega Sina na Križu in da bo odprl svoje srce prošnjam mojega Sina za usmiljenje do vseh Božjih otrok.« (Izvirnik v angleščini: https://fatherofloveandmercy.wordpress.com/2013/03/15/mother-of-salvation-say-my-rosary-for-all-those-who-rule-in-rome/.)

MANIFEST VJERE – Gerhard kardinal Müller, Prefekt Kongregacije za nauk vjere 2012-2017

„Neka se ne plaši srce vaše!“ (Ivan 14, 1)
 
Suočeni s rastućom konfuzijom oko doktrine o vjeri, mnogi biskupi, svećenici, vjernici i laici Katoličke crkve zatražili su od mene javno svjedočenje o objavljenoj istini. Osobni zadatak pastira je da vodi one koji su mu povjereni na putu spasenja. To može uspjeti samo ako poznaju put i ako ga sami slijede. Ovdje se primjenjuju riječi apostola: “Jer sam vam najprije predao što sam i primio” (1 Korinćanima 15,3). Danas mnogi kršćani više nisu ni svjesni osnovnih učenja vjere, tako da postoji sve veća opasnost da propustimo put vječnog života. Međutim, ostaje sama svrha Crkve da vodi čovječanstvo Isusu Kristu, svjetlu naroda (vidi LG 1). U takvoj situaciji postavlja se pitanje orijentacije. Prema Ivanu Pavlu II., Katekizam Katoličke Crkve je “siguran standard za nauk vjere” (Fidei Depositum IV). Napisan je s ciljem jačanja vjere braće i sestara čije se uvjerenje masovno dovodi u pitanje “diktaturom relativizma”. [1]
 
1. Jedan i trojedni Bog objavljen u Isusu Kristu
 
Sadržaj vjere svih kršćana nalazi se u ispovijedanju Presvetog Trojstva. Mi smo postali Isusovi učenici, djeca i prijatelji Božji, krsteći se u Ime Oca i Sina i Duha Svetoga. Razlika između tri osobe u božanskom jedinstvu (KKC 254) označava temeljnu razliku u vjeri u Boga i slici čovjeka od drugih religija. Religije se ne slažu upravo oko tog vjerovanja u Isusa Krista. On je istiniti Bog i pravi čovjek, začet Duhom Svetim i rođen od Djevice Marije. Riječ tijelom postala, Sin Božji, jedini je Spasitelj svijeta (KKC 679) i jedini Posrednik između Boga i ljudi (KKC 846). Dakle, prva Ivanova poslanica govori da je onaj koji niječe Njegovo Božanstvo antikrist (1. Ivanova 2,22), budući da je Isus Krist, Sin Božji, od vječnosti jedan u Bogu, Njegovom Ocu (KKC 663). Moramo se s jasnom odlučnošću oduprijeti povratku u drevne hereze, koje su u Isusu Kristu vidjele samo dobru osobu, brata i prijatelja, proroka i moralistu. On je prije svega Riječ koja je bila s Bogom i Bog, Sin Oca, koji je preuzeo našu ljudsku prirodu kako bi nas otkupio i koji će doći suditi žive i mrtve. Njega jedino častimo u jedinstvu s Ocem i Duhom Svetim kao Jedinim i Istinitim Bogom (KKC 691).
 
2. Crkva
 
Isus Krist je utemeljio Crkvu kao vidljiv znak i oruđe spasenja ostvareno u Katoličkoj crkvi (816). Dao je Svoju Crkvu, koja se „pojavila iz Kristovog boka koji je umro na križu“ (766), sakramentalni ustav koji će ostati sve dok se Kraljevstvo ne postigne u potpunosti (KKC 765). Krist, glava i vjernici kao članovi tijela, mistična su osoba (KKC 795), zbog čega je Crkva sveta, jer je jedan Posrednik osmislio i uzdržao svoju vidljivu strukturu (KKC 771). Kroz njega Kristovo djelo otkupljenja postaje prisutno u vremenu i prostoru kroz slavljenje svetih Sakramenta, osobito u Euharistijskoj Žrtvi, Svetoj Misi (KKC 1330). Crkva s Kristovim autoritetom prenosi božansko otkrivenje, koje se proteže na sve elemente doktrine, “uključujući i moralno učenje, bez kojeg se spasiteljske istine vjere ne mogu sačuvati, objasniti i promatrati” (KKC 2035).
 
3. Sakramentalni red
 
Crkva je univerzalni sakrament spasenja u Isusu Kristu (KKC 776). Ona ne odražava samu sebe, već Kristovo svjetlo, koje sjaji na njenom licu. Ali to se događa samo kada istina otkrivena u Isusu Kristu postane referentna točka, a ne gledište većine ili duha vremena; jer sam Krist je povjerio puninu milosti i istine Katoličkoj Crkvi (KKC 819), a On je prisutan u Sakramentima Crkve.
 
Crkva nije udruženje koje je stvorio čovjek čiju su strukturu njegovi članovi izglasali po svojoj volji. Ona je božanskog podrijetla. “Sam je Krist izvor službe u Crkvi. On ju je ustanovio, dao joj vlast i poslanje, usmjerenje i svrhu (KKC 874). Apostolska opomena još uvijek vrijedi i danas, da je proklet onaj koji objavljuje drugo evanđelje, “kad bismo vam mi, ili kad bi vam anđeo s neba navješćivao” (Galaćanima 1, 8) Posredovanje vjere je neraskidivo povezano s ljudskom vjerodostojnošću njegovih glasnika, koji su u nekim slučajevima napustili ljude koji su im povjereni, Riječ Pisma opisuje one koji ne slušaju istinu i koji slijede vlastite želje, koji laskaju svojim ušima jer ne mogu podnijeti zdravu nauku (usp. 2 Timoteju 4, 3-4).
 
Zadaća učiteljstva Crkve je da “sačuva Božji narod od devijacija i promašaja” kako bi im “jamčila objektivnu mogućnost ispovijedanja istinske vjere bez pogreške” (890). To je osobito istinito u odnosu na svih sedam Sakramenata. Sveta Euharistija je “izvor i vrhunac kršćanskog života” (KKC 1324). Euharistijska žrtva, kroz koju nas Krist uključuje u Njegovu Žrtvu na Križu, usmjerena je na najintimniju povezanost s Njim (KKC 1382). Stoga Sveto Pismo upozorava na primanje Svete Pričesti: “Tko dakle nedostojno jede kruh ovaj ili pije čašu Gospodnju, kriv je tijelu i krvi Gospodnjoj.” (1 Korinćanima 11,27). „Tko je, dakle, svjestan teškoga grijeha, treba prije nego pristupi Pričesti pristupiti sakramentu Pomirenja.“ (KKC 1385). Iz nutarnje logike Sakramenta podrazumijeva se da razvedene i civilno vjenčane osobe, čiji sakramentalni brak postoji pred Bogom, kao i oni kršćani koji nisu u punom zajedništvu s Katoličkom vjerom i Crkvom, nisu spremni plodonosno primiti Svetu Euharistiju (KKC 1457), jer ih ne vodi spasenju.
 
Istaknuti ovo odgovara duhovnim djelima milosrđa.
 
Ispovijedanje grijeha u Svetoj vjeri najmanje jednom godišnje jedna je od zapovijedi Crkve (KKC 2042). Kada vjernici više ne ispovijedaju svoje grijehe i više ne doživljavaju oproštenje svojih grijeha, spasenje postaje nemoguće; nakon svega, Isus Krist je postao čovjek da nas otkupi od naših grijeha.
 
Snaga opraštanja koju je Uskrsli Gospodin dao Apostolima i njihovim nasljednicima u službi biskupa i svećenika odnosi se i na smrtne i lake grijehe koje počinimo nakon krštenja. Sadašnja popularna praksa ispovijedanja jasno pokazuje da savjest vjernika nije dovoljno formirana. Božja milost nam je dana, da bismo ispunili Njegove zapovijedi da postanemo jedno s Njegovom Svetom voljom, a ne da bismo izbjegli poziv na pokajanje (KKC 1458).
 
“Svećenik nastavlja djelo otkupljenja na zemlji” (KKC 1589). Posveta svećenika “daje mu svetu moć” (KKC 1592), koja je nezamjenjiva, jer kroz nju Isus postaje sakramentalno prisutan u svom spasonosnom djelu. Stoga se svećenici dobrovoljno odlučuju za celibat kao “znak novog života” (KKC 1579).
 
Radi se o samodarivanju u službi Kristu i Njegovom dolazećem kraljevstvu. U cilju primanja ređenja u tri stupnja ove službe, Crkva je “vezana izborom kojeg je sam Gospodin napravio. Zato nije moguće zarediti žene”(KKC 1577). Podrazumijevati da je ta nemogućnost nekako oblik diskriminacije žena pokazuje samo nedostatak razumijevanja za taj Sakrament, koji se ne odnosi na zemaljsku moć, nego na predstavljanje Krista, Mladoženje Crkve.
 
4. Moralno pravo
 
Vjera i život su nerazdvojni, jer je vjera odvojena od djela mrtva (KKC 1815). Moralni zakon je djelo božanske mudrosti i vodi čovjeka do obećanog blaženstva (KKC 1950). Prema tome, “znanje o božanskom i prirodnom zakonu je nužno” da bi se činilo dobro i postigla ta svrha (KKC 1955). Prihvaćanje ove istine bitno je za sve ljude dobre volje. Jer onaj koji umre u smrtnom grijehu bez pokajanja bit će zauvijek odvojen od Boga (KKC 1033).
 
To dovodi do praktičnih posljedica u životu kršćana, koje se danas često ignoriraju (usp. 2270-2283; 2350-2381). Moralni zakon nije teret, već dio te oslobađajuće istine (usp. Ivan 8,32) kroz koju kršćani kreću putem spasenja i koji se ne može relativizirati.
 
5. Vječni život
 
Mnogi se danas pitaju što Crkva još ima u svom postojanju, kada čak i biskupi više vole biti političari nego naviještati Evanđelje kao učitelje vjere. Uloga Crkve ne smije se razvodnjavati trivijalnostima, nego se mora predstaviti njezino pravo mjesto. Svako ljudsko biće ima besmrtnu dušu, koja je u smrti odvojena od tijela, nadajući se uskrsnuću mrtvih (KKC 366). Smrt čini čovjekovu odluku za ili protiv Boga određenom. Svatko se mora suočiti s određenim sudom odmah nakon smrti (KKC 1021). Ili je potrebno pročišćenje, ili čovjek ulazi izravno u nebesko blaženstvo i dopušteno mu je vidjeti Boga licem u lice.
 
Također postoji i strašna mogućnost da osoba ostane suprotstavljena Bogu do samog kraja, i definitivno odbijajući Njegovu ljubav, “odmah osuđuje sebe i zauvijek” (KKC 1022). “Bog nas je stvorio bez nas, ali nas nije želio spasiti bez nas” (KKC 1847).
 
Vječnost kažnjavanja pakla je strašna stvarnost, koja – prema svjedočanstvu Svetog Pisma – privlači sve koji “umru u stanju smrtnog grijeha” (KKC 1035). Kršćanin prolazi kroz uska vrata, jer “su široka vrata i širok put, koji vodi u propast, i vrlo mnogi njim idu.” (Matej 7,13).
 
Šutjeti o ovim i drugim istinama vjere i tako podučavati ljude najveća je obmana protiv koje Katekizam snažno upozorava. Ona predstavlja posljednje iskušenje Crkve i vodi čovjeka u religijsku zabludu, “pod cijenu njihova otpadništva” (KKC 675); to je prijevara Antikrista. “On će zavarati one koji propadaju, putem svih zavođenja nepravde, zato što nisu primili ljubav istine koja bi ih bila spasila.”(2 Solunjanima 2,10).
 
Poziv
 
Kao radnici u Gospodinovom vinogradu, svi imamo odgovornost prisjetiti se tih temeljnih istina držeći se onoga što smo i sami primili. Želimo imati hrabrost da odlučno krenemo putem Isusa Krista, kako bismo dobili vječni život slijedeći Njegove Zapovijedi (KKC 2075).
 
Zamolimo Gospodina da nam kaže koliko je velik dar katoličke vjere, kroz koji otvara vrata vječnog života. “Tko se stidi mene i mojih riječi pred ovim preljubotvornim i grješnim naraštajem, toga će se i Sin čovječji stidjeti, kad dođe u slavi Oca svojega sa svetim anđelima.” (Marko 8,38). Stoga smo predani jačanju vjere ispovijedajući istinu koja je sam Isus Krist.
 
I na nas se, a osobito na biskupe i na svećenike, odnosi savjet Pavla, apostola Isusa Krista, kojeg daje svome prijatelju i nasljedniku, Timoteju: “Zaklinjem te pred Bogom i Isusom Kristom, koji će suditi žive i mrtve, dolaskom Njegovim i Kraljevstvom Njegovim! Propovijedaj riječ, nastoj oko toga u dobro vrijeme i u nevrijeme, pokaraj, opominji, zaprijeti sa svom strpljivošću i naukom! Jer će biti vrijeme, kad zdrave nauke neće podnositi, nego će po svojim željama nakupiti sebi učitelje, da im golicaju uši. I odvratit će uši od istine, a okrenut će se k bajkama. A ti budi razborit u svemu, trpi zlo, učini djelo evanđelista, službu svoju izvrši potpuno!”(2 Timoteju 4,1-5).
 
Neka nam Marija, Majka Božja, izmoli milost da ostanemo bez kolebanja vjerni ispovijedanju istine o Isusu Kristu.
 
Ujedinjen u vjeri i molitvi
 
Gerhard kardinal Müller
 
Prefekt Kongregacije za nauk vjere 2012-2017
 
[1] Brojevi u tekstu odnose se na Katekizam Katoličke crkve.
VIR:

ZADNJA FATIMSKA SKRIVNOST RAZODEVA RESNICO SATANOVE ZLOBNE SEKTE, KI JE VSTOPILA V VATIKAN

Četrtek, 26. januar 2012 ob 21:40

Moja draga ljubljena hčerka, prišel je čas, da se Resnica skrivnosti Nebeškega Kraljestva v polnosti razodene svetu.

Resnica je bila prikrita že dolgo časa. Moja Cerkev je veliko let ignorirala Moje posege v svetu preko čudežev, prikazovanj in Sporočil, ki jih dajem izbranim dušam.

Zakaj je Moja Cerkev čutila, da mora zadušiti Resnico, ko pa je bilo potrebno okrepiti vero Mojih otrok povsod po svetu, je znano samo njej.

Vsakega pravega vidca, ki prihaja od Mene in Moje Svete Matere, je Moja Cerkev ignorirala in se do njega obnašala s prezirom.

Moja hčerka, niti poslednja fatimska skrivnost ni bila dana svetu, kajti razodevala je Resnico satanove zlobne sekte, ki je vstopila v Vatikan.

Zadnji del skrivnosti ni bil razodet z namenom, da bi zaščitili zlobno sekto, ki je v velikem številu vstopila v Vatikan odkar se je Moja Mati prikazala v Fatimi.

Moja hčerka Lucija je bila utišana s strani sile, ki nadzoruje tisti del Vatikana nad katerim so Moji ubogi ljubljeni papeži imeli le malo nadzora.

Poglejte kako so ne samo sprevrgli Resnico Mojih Naukov, temveč tudi vpeljali nove metode Katoliškega čaščenja, ki žalijo Mene in Mojega Večnega Očeta.

Katoliška Cerkev je edina prava Cerkev, zaradi tega pa je primarna tarča za satana in njegovo zlobno sekto.

Resnica prihaja od Mene.

Resnica prinaša ljudem nelagodje, kajti lahko vsebuje osebno žrtvovanje.

Resnica povzroča v določenih primerih ogorčenje in mnogokrat je označena kot herezija.

Toda samo Resnica vas lahko osvobodi laži, ki prihajajo od satana in ki povzročajo težko breme na vaši duši.

Prišel je čas, da se v svetu, ki je poln laži, razkrije Resnica.

Moja hčerka, toliko laži je bilo predloženih Mojim otrokom s strani lažnih religij, lažnih bogov, lažnih cerkvenih voditeljev, lažnih političnih voditeljev in organizacij, kot tudi lažnih medijev.

Toliko Resnice je prikrite! Toda, tudi če bi Resnica tega, kar se dogaja v svetu bila razodeta, bi jo le malo ljudi sprejelo.

Enako velja za Deset Zapovedi Mojega Očeta. To so Pravila, ki jih je postavil Moj Večni Oče in jih dal Svojemu preroku Mojzesu.

Resnica se nikoli ne spreminja, ne glede na to kako zelo jo ljudje želijo spremeniti.

Zapovedi Mojega Očeta ljudje več ne sprejemajo, niti znotraj krščanskih cerkva.

Nihče ne more opravičiti umora, splava, usmrtitve in evtanazije. Nihče.

To je smrtnih greh in kazen za to je večno pogubljenje v Peklu.

Moja hčerka, ali Moji otroci to sprejemajo? Ne, oni celo sprejemajo zakone, ki naj bi bili ne samo sprejemljivi, ampak tudi opravičljivi v Božjih Očeh. Toda niso.

Ljudje vsak dan kršijo vsako izmed Deset Zapovedi Mojega Očeta.

Kljub temu Moja Cerkev nikoli ne pridiga o resnosti greha. Moja Cerkev nikoli ne govori ljudem, da bodo šli v pekel, če bodo storili smrtni greh in če se ne bodo pokesali.

Moje Srce je globoko ranjeno.

Moje Cerkve po vsem svetu ne pridigajo Resnice.

Mnogi Moji posvečeni služabniki ne verjamejo več v stanje Pekla in Vic.

Oni ne sprejemajo Zapovedi Mojega Očeta in opravičujejo vsak greh.

Oni govorijo o Usmiljenju Mojega Očeta, toda ne govorijo o posledicah umiranja v stanju smrtnega greha. Zelo Me žalijo s tem, ko ne izvršujejo svojih dolžnosti, katere so jim bile dodeljene.

V mnogih primerih so odgovorni za izgubo tolikega števila duš!

Zbudite se za Resnico vsi vi, ki trdite, da verujete v Boga, Vsemogočnega Očeta, Stvarnika vseh stvari in vedite tole:

Resnica je samo ena.

Ne more obstajati več Resnic.

Karkoli drugega, ki ni Resnica, je laž in ne prihaja od Mojega Nebeškega Očeta, Boga, Vsemogočnega Stvarnika vseh stvari.

Vaš ljubljeni Odrešenik
Jezus Kristus

Opomba: Izpostavljeno mora biti da je v prejšnjem Sporočilu Jezus rekel prerokinji Mariji, da je lahko celo greh umora odpuščen osebi, ki se resnično pokesa.