Izvolitev papeža Frančiška[i] izhajajoč iz Universi Dominici Gregis

“Izgubljena čreda je bilo moje ljudstvo, njegovi pastirji so jih zapeljali. V gore so jih zavedli, z gore na hrib so morali hoditi, pozabili so na svoje staje.” (Jer 50:6 SSP)

»V skladu s svojim znanjem, z zmožnostjo in ugledom imajo [tj. krščanski laiki] pravico in včasih celo dolžnost, da svetim pastirjem razkrijejo svoje mnenje o zadevah, ki se nanašajo na dobro Cerkve, in da s svojim mnenjem seznanijo ostale krščanske laike, ne da bi pri tem škodovali celovitosti vere in morale, s spoštljivostjo do svojih pastirjev in s skrbnostjo za skupni blagor rer dostojanstvo oseb.« (ZCP 1983, kan. 212, čl. 3)

John J. Aréchiga

27. marec 2017

Izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža 13. marca 2013 (papeža Frančiška) je domnevno vrhunec trajajoče MODERNISTIČNE zarote, in ta komentar bo dokazal, da je izvolitev Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) neveljavna.

12. marca 2013 se je sešel papeški konklave, da bi izvolil papeža, ki bi nasledil Benedikta XVI – po odstopu Benedikta XVI 28. februarja 2013.
13. marca 2013 je kardinalski zbor za papeža izvolil kardinala Jorgeja Maria Bergoglia, SJ, argentinskega kardinala in buenosaireškega nadškofa. Izbral si je ime Frančišek.

Kardinal Jorge Mario Bergoglio (papež Frančišek) je svoje ustoličenje praznoval 19. marca 2013, kot rimski škof pa je bil umeščen 7. aprila 2013.

Pij–Benediktov Zakonik Cerkvenega prava iz leta 1917, kanon 160, jasno govori, da volitve rimskega papeža ureja samo apostolska konstitucija.

»Volitve rimskega papeža usmerja IZKLJUČNO (poudarek dodan) konstitucija [papeža] Pija X Vacante Sede Apostolica iz decembra 1904; pri ostalih Cerkvenih volitvah je treba spoštovati določbe kanonov, ki sledijo [kakor tudi] tiste posebne [določbe], če obstajajo, ki so postavljene za posamezne funkcije.«

V tem oziru je Zakonik Cerkvenega prava Janeza Pavla II iz leta 1983, kanon 349, v skladu s Pij–Benediktovim Zakonikom Cerkvenega prava iz leta 1917. V zadevnem delu:

»Kardinali Svete Rimske Cerkve sestavljajo poseben zbor, ki poskrbi za izvolitev rimskega papeža v skladu s pravilom posebnega [ne kanonskega] prava [apostolska konstitucija].«

22. februarja 1996 je Njegova Svetost Janez Pavel II, Poglavar Cerkve, objavil Universi Dominici Gregis, Apostolsko konstitucijo,O izpraznitvi Apostolskega Sedeža in volitvah rimskega papeža. Papež Janez Pavel II je razglasil za razveljavljene vse konstitucije in odredbe, ki so jih v tem oziru razglasili rimski papeži, istočasno pa razglasil za popolnoma nično in neveljavno vse, kar bi storila katera koli oseba, ne glede na njeno oblast, namerno ali nenamerno, in bi bilo kakor koli v nasprotju z Universi Dominici Gregis.

Izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia (papeža Frančiška) je bila torej podvržena Universi Dominici Gregis, Apostolski konstituciji, O izpraznitvi Apostolskega Sedeža in volitvah rimskega papeža, izdani v Rimu, pri Svetem Petru, 22. februarja 1996, od Njegove Svetosti Janeza Pavla II, Poglavarja Cerkve.

Ob tem pa je zelo pomembno opozoriti, da ta pisec NI Cerkveni pravnik. Avtor je uporabil angleške prevode tako Zakonika Cerkvenega prava Janeza Pavla II iz leta 1983 kot Pij–Benediktovega Zakonika Cerkvenega prava iz leta 1917, da bi razvil ta komentar.

Pri nadaljevanju je treba najprej razumeti relevantnost Universi Dominici Gregis, preden razpravljamo o tehtnih obtožbah in argumentih.

 

Razglasitev Universi Dominici Gregis

Pri razglasitvi Universi Dominici Gregis je Njegova Svetost Papež Janez Pavel II zapisal:

»Zatorej, po zrelem razmisleku in sledeč zgledu mojih Predhodnikov, določam in predpisujem ta pravila ter ukazujem, da naj si nihče ne drzne izpodbijati pričujoče Konstitucije in česar koli, kar je tukaj vsebovano, iz kakršnega koli razloga (poudarek dodan). To Konstitucijo morajo vsi v celoti spoštovati, navkljub kakršni koli nasprotni uredbi, četudi je vredna posebne omembe. Treba jo je v celoti in celovito izvajati, služiti pa mora kot vodilo za vse, na katere se nanaša. Kot je določeno zgoraj, s tem razglašam za razveljavljene vse konstitucije in odredbe, ki so jih v tem oziru izdali rimski papeži, ter istočasno razglašam za popolnoma nično in neveljavno kar koli, kar bi storila katera koli oseba, kakršna koli že je njena oblast, vede ali nevede, in bi bilo kakor koli nasprotni tej Konstituciji (poudarek dodan). Izdano v Rimu, pri Svetem Petru, 22. februarja, na Praznik Sedeža Svetega Petra, Apostola, v letu 1996, osemnajstem mojega Pontifikata. [Universi Dominici Gregis, Razglas].«

Apostolska konstitucija, če ni posebnega sklica na določen kanon, ima prednost pred kanonskim pravom. Zato kanonsko pravo ni imelo nobene zveze z volitvami papeškega konklava.

Mešanje kanonskega prava v izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) služi le odvračanju pozornosti od, pomešavanju in zamegljevanju relevantnih kriterijev: Universi Dominici Gregis.

Pristojnosti kardinalskega zbora med izpraznjenostjo Apostolskega Sedeža

V razglasitvi Universi Dominici Gregis je Njegova Svetost Papež Janez Pavel II razjasnil pristojnosti kardinalskega zbora med izpraznjenostjo Svetega Sedeža in volitvami rimskega papeža. Odstavki 4–6 navajajo:

»Med izpraznjenostjo Apostolskega Sedeža zakoni, ki so jih izdali rimski papeži, na noben način ne morejo biti popravljeni ali spremenjeni, niti ne more biti nič dodano ali odvzeto niti dan spregled, pa četudi za del le–teh, še zlasti z ozirom na postopke, ki urejajo volitve Poglavarja Cerkve. Dejansko, če bi bilo kar koli storjeno ali zgolj poskušano zoper ta predpis, razglašam s svojo vrhovno oblastjo to za nično in neveljavno (poudarek dodan).« [Universi Dominici Gregis, odstavek 4]

»Če nastopijo dvomi glede predpisov, vsebovanih v tej Konstituciji, ali kar zadeva način njihove uveljavitve, razglašam, da vsa oblast izdajanja sodbe v tem oziru pripada kardinalskemu zboru, ki mu podeljujem pristojnost razlaganja dvomljivih ali spornih točk. Prav tako določam, da zadošča, da se večina navzočih kardinalov strinja z istim mnenjem, če bi bilo potrebno razpravljati o teh ali drugih podobnih vprašanjih, razen dejanja volitev.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 5]

»Enako velja, če bi obstajal problem, ki ga po mnenju večine zbranih kardinalov ni mogoče preložiti na drug čas, da sme kardinalski zbor ravnati v skladu z večinskim mnenjem.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 6]

Trditi je mogoče, da je Universi Dominici Gregis, odstavek 5, tudi napravila Normas Nonnullas za odvečne, nepotrebne in brezpredmetne.

 

Ugotavljanje veljavnosti izvolitve papeža

Veljavna izvolitev papeža je bila odvisna od skladnosti z Universi Dominici Gregis, Apostolsko konstitucijo o izpraznitvi Apostolskega Sedeža in volitvah rimskega papeža.

»Če bi volitve potekale na način, ki je drugačen od tega, predpisanega v pričujoči Konstituciji, ali če bi pogoji, določeni tukaj, ne bili upoštevani, so volitve iz prav tega razloga nične in neveljavne, ne da bi bilo o zadevi treba podati izjavo; posledično ne podeljujejo nobene pravice tistemu, ki je izvoljen.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 76]

»Odrejam, da se je treba uredb, ki zadevajo vse, kar nastopi pred volitvami rimskega papeža, in izvedbo samih volitev, držati v celoti (poudarek dodan), tudi če bi izpraznitev Apostolskega Sedeža nastopila kot posledica odstopa Poglavarja Cerkve, v skladu z določbami kanona 333, člena 2 Zakonika Cerkvenega prava, in kanona 44, člena 2 Zakonika kanonov Vzhodnih Cerkva.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 77]

Universi Dominici Gregis, odstavek 76, v bistvu omenja Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža kot predpisane v odstavkih 78–86; odstavek 77 poudarja, da se je treba uredb v zvezi z vsem, kar nastopi pred volitvami rimskega papeža, in z izvedbo samih volitev, držati v celoti, četudi bi izpraznitev Apostolskega Sedeža nastopila kot posledica odstopa Poglavarja Cerkve.

V zadevnem delu Universi Dominici Gregis, odstavek 76, navaja:

»Volitve papeža so prav iz tega razloga nične in neveljavne«.

Kot je napisano, se »prav iz tega razloga« nanaša na »volitve potekale na način, ki je drugačen od tega, predpisanega v pričujoči Konstituciji, ali če bi pogoji, določeni tukaj, ne bili upoštevani«.

Kot piše, »volitve [papeža]« nakazuje, da so potekale volitve – in da je Cerkev šla naprej.

V zadevnem delu Universi Dominici Gregis, odstavek 76, prav tako navaja:

»ne da bi bilo o zadevi treba podati izjavo;«

Kot je napisano, nobene potrebe ni, da bi kdor koli razsodil o tem. To vključuje Cerkveno Učiteljstvo in kardinalski zbor. To je tako logični kot kritični koncept. Bilo bi nelogično, da bi dokaze za neveljavne papeške volitve predložili neveljavno izvoljenemu papežu ali tistim, ki jih je ta imenoval. Predložiti neveljavno izvoljenemu papežu ali od njega imenovanim dokaze za neveljavne volitve papeža bi pomenilo tudi konflikt interesov.

Zaključek je ta, da je vse, kar se zahteva, da ena ali več odgovornih strani nastopi z dokazi, da so volitve papeža potekale na drugačen način, kot je predpisan v Universi Dominici Gregis. To vključuje laike.

V zadevnem delu Universi Dominici Gregis, odstavek 76, navaja tudi:

»posledično ne podeljuje nobene pravice tistemu, ki je izvoljen.«

Kot piše, odstavek 76 nakazuje, da neveljavno izvoljeni papež ne govori nezmotljivo o zadevah vere in doktrine Cerkve; ne more sklicevati Cerkvenih zborov, sinod itn.; ne more zakonito premeščati, imenovati ali posvečati škofov, nadškofov ali kardinalov; ne more zakonito reorganizirati ali preoblikovati Rimske Rote itd.

Kot je zapisano, odstavek 76 nakazuje, da lahko pretečejo minute, ure, dnevi, tedni, meseci, leta, celo desetletja, preden se odkrije, da so »volitve« potekale na drugačen način, kot je predpisan z Universi Dominici Gregis.

Kakor piše, odstavek 76 nakazuje, da lahko pretečejo minute, ure, dnevi, tedni, meseci, leta, celo desetletja, preden se odkrije, da so »volitve« potekale v nasprotju z Zadevami, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, kot so predpisane z Universi Dominici Gregis, odstavki 78–86.

Glede na predhodno razpravo o Universi Dominici Gregis, odstavka 76 in 77, je zelo pomembno poudariti, da odstavka 76 in 77 nista bila obravnavana v Apostolskem pismu Papeža Benedikta XVI z dne 22. februarja 2013 v obliki Motu Propria, ki se je nanašalo na določene zadeve v zvezi z volitvami rimskega papeža.

Glede na predhodno razpravo o Universi Dominici Gregis, Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, je prav tako zelo pomembno izpostaviti, da odstavki 78–86 niso bili obravnavani v Apostolskem pismu Papeža Benedikta XVI z dne 22. februarja 2013 v obliki Motu Propria, ki se je nanašalo na določene zadeve v zvezi z volitvami rimskega papeža.

Prav je, da ponovimo: Veljavna izvolitev papeža je bila odvisna od skladnosti z Universi Dominici Gregis, Apostolsko konstitucijo o izpraznitvi Apostolskega Sedeža in volitvah rimskega papeža.

»Če bi volitve potekale na način, ki je drugačen od predpisanega v pričujoči Konstituciji, ali če bi pogoji, določeni tukaj, ne bili upoštevani, so volitve iz prav tega razloga nične in neveljavne, ne da bi bilo o tem treba podati izjavo; posledično ne podeljujejo nobene pravice tistemu, ki je izvoljen.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 76]

»Odrejam, da se je treba uredb, ki zadevajo vse, kar nastopi pred volitvami rimskega papeža, in izvedbo samih volitev, držati v celoti (poudarek dodan), tudi če bi izpraznitev Apostolskega Sedeža nastopila kot posledica odstopa Poglavarja Cerkve, v skladu z določbami kanona 333, člena 2 Zakonika Cerkvenega prava, in kanona 44, člena 2 Zakonika kanonov Vzhodnih Cerkva.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 77]

 

Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža

Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža so naštete v Universi Dominici Gregis, II. del, Volitve rimskega papeža, Poglavje VI, Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, odstavki 78–86. To so »pogoji, določeni«, ki jih omenja odstavek 76:

»Potrjujoč predpise svojih Predhodnikov prav tako prepovedujem komur koli, tudi če je kardinal, da bi za časa življenja papeža in ne da bi se posvetoval z njim, snoval načrte v zvezi z izvolitvijo njegovega naslednika, ali da bi obljubljal glasove ali da bi sprejemal odločitve v tem oziru na zasebnih srečanjih.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 79] Lahko rečemo, da je to vljuden način, kako povedati »ne spletkari z drugimi« glede volitev papeževega naslednika.

»Na enak način želim potrditi določbe, ki so jih predpisali moji Predhodniki z namenom izključiti kakršno koli zunanje vmešavanje v volitve Poglavarja Cerkve. … Hočem, da ta prepoved vključuje vse možne oblike vmešavanja, nasprotovanja ali predlaganja, pri čemer bi posvetne oblasti kakršnega koli reda ali stopnje ali kateri koli posameznik ali skupina morda skušali vplivati na volitve papeža (poudarek dodan).« [Universi Dominici Gregis, odstavek 80] Rečemo lahko, da je to vljuden način, kako povedati »ne spletkari z drugimi« glede volitev papeževega naslednika.

V zadevnem delu: »Kardinali elektorji se bodo nadalje vzdržali kakršne koli oblike pakta, sporazuma, obljube ali kakršne koli druge obveze, ki bi jih lahko zavezala, da bi dali ali odrekli svoj glas osebi ali osebam. Če bi bilo to dejansko storjeno, celo pod prisego, odrejam, da bo takšna obveza nična in neveljavna in da je nihče ne bo dolžan spoštovati. … Vendar pa ni moj namen prepovedati izmenjave mnenj glede volitev v času, ko je Sedež izpraznjen.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 81] Trditi je mogoče, da je to vljuden način, kako reči »ne spletkari z drugimi« glede volitev papeževega naslednika.

»Enako prepovedujem kardinalom, da bi pred volitvami sklenili kakršne koli dogovore, s katerimi bi se soglasno obvezali k določeni obliki ravnanja, če bi bil eden izmed njih povišan v Pontifikat. Tudi te obljube, če bi dejansko bile dane, celo pod prisego, prav tako razglašam za nične in neveljavne.« [Universi Dominici Gregis, odstavek 82] Reči je mogoče, da je to vljuden način, kako povedati »ne spletkari z drugimi« glede volitev papeževega naslednika.

V zadevnem delu: »Z isto vztrajnostjo, kot so jo pokazali moji Predhodniki, resno opominjam kardinale elektorje, naj ne dovolijo, da bi jih pri izbiri papeža vodili prijateljstvo ali nenaklonjenost, ali da bi nanje vplivali naklonjenost ali osebni odnosi do kogar koli, ali da bi jih omejevali vmešavanje oseb na oblasti ali skupine pritiska, namigovanja množičnih medijev ali sila, strah ali prizadevanje za priljubljenost (poudarek dodan).« [Universi Dominici Gregis, odstavek 83]

Trditi je mogoče, da so te »zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža«, vljuden način, kako reči »ne spletkari z drugimi« glede volitev papeževega naslednika.

V skladu z Universi Dominici Gregis, odstavek 76, in kolikor obstajajo verodostojni dokazi, »če bi pogoji, predpisani tukaj [odstavki 78–86] ne bili upoštevani, so volitve [papeža] iz prav tega razloga nične in neveljavne, ne da bi bilo o tem treba podati izjavo; posledično ne podeljujejo nobene pravice tistemu, ki je izvoljen.«

 

Relevantne obtožbe in argumenti

V zadnjih dneh, tednih in mesecih so se pojavile obtožbe, da je bila izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) v nasprotju z Universi Dominici Gregis, II. del, Volitve rimskega papeža, Poglavje VI, Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, odstavki 78–86. Na primer:

1. 1. oktobra 2015 je Kindle eBook izdal avtorizirani življenjepis kardinala Godfrieda Danneelsa; izdajo v trdi vezavi v nizozemščini pa je izdal 22. septembra 2015.

Avtorizirani življenjepis kardinala Godfrieda Danneelsa je listinski dokaz. Zadevni deli avtoriziranega življenjepisa se osredotočajo na zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža (odstavki 78–86).

V članku z dne 23. septembra 2015 je Karim Schelkens, soavtor avtoriziranega življenjepisa kardinala Danneelsa, domnevno dejal: »Nedvomno je bila izvolitev Bergoglia pripravljena v Sankt Gallnu … .«

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih za časa življenja papeža Benedikta XVI in ne da bi se posvetovali z njim, snovali načrte (spletkarili) glede volitev njegovega naslednika, v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 79.

Domnevno so na zasebnih srečanjih sanktgallenska skupina in drugi spletkarili, posamično in kot skupina, da bi izvajali vpliv na člane kardinalskega zbora v zvezi z izvolitvijo kardinala Jorgeja Maria Bergoglia (papeža Frančiška) – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 80.

Domnevno so na zasebnih srečanjih sanktgallenska skupina in drugi oblikovali pakt, sporazum, obljubo ali drugo obvezo (tj. spletkarili), kar jih je zavezalo k temu, da oddajo svoj glas kardinalu Jorgeju Mariu Bergogliu (papežu Frančišku) – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 81.

1. 24. septembra 2015 je National Catholic Register objavil članek o avtoriziranem življenjepisu kardinala Godfrieda Danneelsa, ki je namigoval na kršitev »Zadev, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža« – in [domnevno] kompromitiralo izvolitev papeža Frančiška.
2. 24. septembra 2015 je duhovnik John (»Z«) Zuhlsdorf komentiral članek National Catholic Register o avtoriziranem življenjepisu kardinala Godfrieda Danneelsa. Duhovnik Zuhlsdorf je pravzaprav potrdil, da kardinal Danneels priznava obstoj »mafijskega« kluba, ki je nosil ime St. Gallen; da je skupina hotela korenito reformo Cerkve (da bi jo »napravili veliko bolj moderno«); in da bi jo vodil kardinal Jorge Bergoglio [Cerkev].
3. 25. septembra 2015 je Life Site News objavil članek (Kardinal Danneels priznava, da je del duhovniške »Mafije«, ki je skrivaj snovala Frančiškovo izvolitev) o avtoriziranem življenjepisu kardinala Godfrieda Danneelsa.

Domnevno je kardinal Godfried Danneels javno in dobre volje priznal, da je bil redni član skrivne duhovniške skupine pritiska, ki se je srečevala v švicarskem mestu Sankt Gallen.

Domnevno je kardinal Godfried Danneels dejal, da [uradno poročilo je diskretno označevalo »sanktgallenska skupina«, njeni člani so jo imenovali »Mafija«, in da so si prizadevali nasprotovati rastočemu vplivu kardinala Ratzingerja med pontifikatom Svetega Janeza Pavla II.

Domnevno, »Nedvomno je bila izvolitev Bergoglia pripravljena v Sankt Gallnu. In glavne poteze programa, ki ga papež [Frančišek] izvaja, ostajajo tiste, o katerih so [kardinal] Danneels in dr. [druščina] razpravljali pred več kot desetimi leti.«

Domnevno, »Hoteli so reformo Cerkve, Cerkev so hoteli približati srcem ljudi; napredovali so po stopnjah,« je komentiral Mettepenningen. »V začetku leta 2000, ko je konec Janeza Pavla II postajal bolj predvidljiv, so bolj strateško razmišljali o tem, kaj se bo zgodilo s Cerkvijo po Janezu Pavlu II. Ko se je skupini pridružil kardinal Silvestrini, je ta dobila bolj taktični in strateški značaj.«

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih za časa življenja papeža Benedikta XVI in ne da bi se posvetovali z njim, snovali načrte (spletkarili) glede volitev njegovega naslednika, v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 79.

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih spletkarili posamično in kot skupina, da bi vplivali na izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia (papeža Frančiška) – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 80.

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih sklenili pakt, dogovor, obljubo ali drugo obvezo katere koli vrste (spletkarili), kar jih je obvezalo, da so dali svoj glas kardinalu Jorgeju Mariu Bergogliu (papežu Frančišku) – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 81.

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih v obdobju desetih let sklenili dogovore, s katerimi so se soglasno obvezali k določeni obliki ravnanja, če bi bil eden izmed njih povišan v Pontifikat – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 82.

1. kratek spletni video v flamščini z dne 23. septembra 2015, v katerem nastopa kardinal Godfried Danneels, dozdevno potrjuje tako članek v National Catholic Register z dne 24. septembra 2015 kot tudi članek, objavljen 25. septembra 2015 na Life Site News.

Dobesedni prevod besedila neposredno pod videoposnetkom se glasi: »Novi uradni življenjepis daje več vpogleda v življenje kardinala Danneelsa. Pove, da je bil kardinal v skrivnem klubu kardinalov, ki so nasprotovali Josephu Ratzingerju. On to imenuje mafijski klub, in ta je nosil ime St. Gallna. Hotel je korenito reformo Cerkve, veliko modernejšo, in sedanjega papeža Frančiška na čelu. To je končno uspelo.«

1. 26. septembra 2015 je duhovnik John Zuhlsdorf (»duhovnik Z«) poizvedoval glede veljavnosti izvolitve papeža Frančiška.
2. 29. septembra 2015 je Life Site News objavil članek, ki dodatno potrjuje obstoj »koncila v senci«, omenjenega v avtoriziranem življenjepisu kardinala Godfrieda Danneelsa. Švicarski škofje so v bistvu potrdili obstoj mafije kardinala Danneelsa proti Benediktu XVI.
3. 29. septembra 2015 je Life Site News objavil drugi članek, ki še dodatno potrjuje obstoj »koncila v senci«, omenjenega v avtoriziranem življenjepisu kardinala Godfrieda Danneelsa. Članek navaja izid nove knjige, to so napisali nemški škofje, govori pa o spornem »koncilu v senci« v Rimu.

V tem okviru je pomembno razumeti, da kanonsko pravo, čeprav ga ni mogoče uporabiti za volitve papeža, predvideva in opredeljuje zunajsodno priznanje: »Priznanje, bodisi pisno ali ustno, ki je podano zunaj sojenja, bodisi samemu nasprotniku bodisi drugim, se imenuje zunajsodno: sodnik, ki je pripustil k sojenju in pretehtal okoliščine vseh stvari, je tisti, ki odloča, kaj narediti z njim.« [ZCP 1917, kanon 1753] [Glej tudi ZCP 1983, kanon 1537]

Zakaj je pomembno razumeti, da kanonsko pravo, čeprav ga ni mogoče uporabiti za volitve papeža, predvideva in opredeljuje zunajsodno priznanje? Trditi je mogoče, da sta avtorizirani življenjepis kardinala Godfrieda Danneelsa in kratek spletni videoposnetek v flamščini z dne 23. septembra 2015, v katerem nastopa kardinal Godfried Danneels, zunajsodni priznanji.

Ali sta ti zunajsodni priznanji verodostojni? Da. Nedavna poročila (25. maj 2015) o nedavnem zasebnem srečanju (»koncil v senci«) se ujemajo z zunajsodnima priznanjema. Spomnimo na zasebno srečanje, ki je domnevno potekalo 25. maja 2015 na Papeški Gregorijanski Univerzi, Jezuitski univerzi pod Svetim Sedežem, in so jo sklicali predsedniki nemške, švicarske in francoske škofovske konference v pričakovanju sinode o družini, načrtovani za oktober. Domnevno je bil cilj srečanja forsirati modernistične spremembe v »pastoralni praksi«, kar zadeva Obhajilo za ločene in »ponovno poročene«, kot tudi sprejemanje katolikov, ki živijo v »stabilnih« istospolnih zvezah.

Domnevno, glede na zgoraj navedena zunajsodna priznanja, članke, intervjuje in videoposnetke obstaja razlog, da zaključimo, da je bila izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) v nasprotju z Zadevami, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, odstavki 78–86. Domnevno:

sanktgallenska skupina in drugi so na zasebnih srečanjih za časa življenja papeža Benedikta XVI in ne da bi se posvetovali z njim, snovali načrte (spletkarili) glede volitev njegovega naslednika, v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 79.

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih spletkarili posamično in kot skupina, da bi vplivali na izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia (papeža Frančiška) – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 80.

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih sklenili pakt, dogovor, obljubo ali drugo obvezo katere koli vrste (spletkarili), kar jih je obvezalo, da so dali svoj glas kardinalu Jorgeju Mariu Bergogliu (papežu Frančišku) – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 81.

Domnevno so sanktgallenska skupina in drugi na zasebnih srečanjih v obdobju desetih let sklenili dogovore, s katerimi so se soglasno obvezali k določeni obliki ravnanja, če bi bil eden izmed njih povišan v Pontifikat – v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 82. Številne prej naštete obtožbe, ki so relevantne za Kanonsko pravo, to potrjujejo.

Domnevno so sanktgallenska skupina – in drugi – dovolili, da so pri izbiri kardinala Jorgeja Maria Bergoglia (papeža Frančiška) nanje vplivali njihova vzajemna prijateljstva, nenaklonjenosti, osebni odnosi, skupine pritiska, vmešavanje oseb na oblasti, namigovanja množičnih medijev, sila, strah in/ali priljubljenost v nasprotju z Universi Dominici Gregis, odstavek 83.

Prav tako to potrjujejo številne prej naštete obtožbe, ki so relevantne za Kanonsko pravo.

Skozi vse obtožbe so prisotni podtoni bahaške ošabnosti; kakor da ni nobenega strahu pred posledicami.

Kot rečeno in kolikor obstajajo verodostojni dokazi za te obtožbe, je torej izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia (papeža Frančiška) leta 2013, izhajajoč iz Universi Dominici Gregis, odstavek 76, NEVELJAVNA.

 

Nasprotni argumenti

Laiki nimajo nobenih pristojnosti v zadevi papeških volitev – argument je tako rekoč odvečen: nekateri utegnejo nepravilno trditi, da krščanski verniki (tj. laiki) nimajo nobenih pristojnosti v zvezi s tem, ali je bila izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) leta 2013 veljavna. Njihov argument ne upošteva relevantnega Cerkvenega prava:

»V skladu s svojim znanjem, z zmožnostjo in ugledom imajo [tj. krščanski laiki] pravico in včasih celo dolžnost, da svetim pastirjem razkrijejo svoje mnenje o zadevah, ki se nanašajo na dobro Cerkve, in da s svojim mnenjem seznanijo ostale krščanske laike, ne da bi pri tem škodovali celovitosti vere in morale, s spoštljivostjo do svojih pastirjev in s skrbnostjo za skupni blagor rer dostojanstvo oseb.« [ZCP 1983, kan. 212, čl. 3]

Zadeve, ki se jim moramo izogibati – Nekateri iz strahu pred neuspehom utegnejo nepravilno trditi, da bi zmešnjava, ki bi jo povzročila razveljavitev papeških volitev, prinesla več duhovne škode kot dobrega; da se moramo nekaterim zadevam izogibati za vsako ceno: izobčenje, sedevakantizem, razkol in neporušnost Cerkve. Strah pred neuspehom je pogosto povezan z miselnostjo: igrati, da ne bi izgubili. To nas spomni na podoben pregovor: »Zmagovati ni vse; je edina stvar.« Kot rečeno, veliko je na kocki. Igramo za večno življenje. Zmagovalci gredo v nebesa, poraženci pa gredo v pekel.

Imejte vero! Ničesar se nam ni bati, razen strahu samega. To je Kristusova Cerkev – in peklenska vrata je ne bodo premagala (Mt 16,18; Jubilejni prevod Nove zaveze 1984).

Stvar prioritet – Nekateri bodo nepravilno trdili, da imamo papeža. Ne gre za to. Poglavitno vprašanje je, ali se je zgodila veljavna izvolitev. Pomembnost drugotnih in postranskih zadev – Dubia, bratski opomin (Mt 18:15–18), izobčenje, sedevakantizem, razkol, neporušnost Cerkve itn. temelji na tem, ali imamo veljavno izvoljenega papeža.

Moramo biti potrpežljivi – Nekateri utegnejo nepravilno trditi, da moramo nedavnim Dubia in bratskemu opominu (Mt 18:15–18) dati čas, da razrešijo številne nedavne doktrinalne in moralne konflikte. Zgodovina nam pravi, da ta smer ukrepanja lahko traja leta in leta – in morda še celo potem ne bomo imeli odgovora. V vmesnem času bomo izgubili mnoge duše v prid Luciferja. Čas je zato bistven. VSA vprašanja moramo dati na mizo – vključno z veljavnostjo izvolitve kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) – ali pa moramo prevzeti tudi odgovornost za zamudo in odgovornost za mnoge duše, ki jih bomo izgubili zaradi Luciferja.

Resnični problem je pohujšanje – zlasti pohujšanje slabotnih. Če ne zasledujemo bratskega opomina, skladnega z našim znanjem in s sposobnostmi, ostajamo prav toliko odgovorni kot oseba(-e), ki pohujšanje povzročajo. Naše duše so odvisne tega, ali smo del problema ali del rešitve.

Argument nima utemeljitve – Nekateri bodo nepravilno ugovarjali z zatrjevanjem, da argumentu (neveljavna izvolitev papeža) manjka globlji uvid, da je Cerkev Božja ustanova. Utegnejo na primer nepravilno trditi, da:

»Vaša teza (neveljavna izvolitev papeža) ne more biti prepričljivo ubranjena, ker ji manjka utemeljitev. Vaš pristop je preveč človeški in pogreša globlji uvid v dejstvo, da je Cerkev končno Božja ustanova, seveda je tudi človeška, pravna resničnost s pomembnostjo Cerkvenega ali pozitivnega prava. V obravnavani temi domnevne neveljavne izvolitve papeža Frančiška, postane pozitivno, človeško pravo (Universi Dominici Gregis) absolutni kriterij.«

Prej navedeno ne upošteva, da je Rimokatoliška Cerkev Kristusova Cerkev (Mt 16:18) in da nam je Kristus dal zgled. Za časa Kristusovega javnega življenja je bilo tako hudo, da je Kristus imel za potrebno, da iz templja izžene menjalce denarja:

»Prišli so v Jeruzalem: Stopil je v tempelj in začel izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole in ni pustil, da bi kdo kar koli nesel skozi tempelj. Učil je in jim rekel: ›Ali ni pisano: Moja hiša naj se imenuje hiša molitve za vse narode, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.‹ Ko so to slišali véliki duhovniki in pismouki, so iskali način, kako bi ga umorili. Bali pa so se ga, ker je vse ljudstvo strmelo nad njegovim naukom. Ko se je zvečerilo, je odhajal iz mesta.« [Mr 11:15–19, SSP; gl. tudi Mt 21:10–14, Lk 19:45–48 in Jn 2:13–16]

Argument (neveljavna izvolitev) zavzema pogled, ki se osredotoča na zgled, ki nam ga je dal Kristus.

Argument slamnatega moža – Nekateri bodo nepravilno ugovarjali z argumentom slamnatega moža. Utegnejo na primer nepravilno trditi, da:

»Zamislimo si naslednji hipotetični in morda izjemni scenarij: pred konklavom obstaja resnična nevarnost, da bi bil za papeža izvoljen popolnoma liberalen kandidat, čeprav ob zelo natančnem upoštevanju volilnega prava, ta kandidat pa bi Cerkvi prinesel velikansko škodo, toda z namenom, da bi Cerkev rešila pred takšno katastrofo, bi skupina dobrih kardinalov napravila določene korake, ki bi bili formalno v nasprotju s človeškim papeškim pravom glede volitev (in s tem z značajem neveljavnosti), da bi izvolili razvpito svetega, močnega ter pravovernega kandidata, in bi bil ta kandidat dejansko izvoljen za papeža. Ta novi papež (pravno morda neveljavno izvoljen) bi obvaroval Cerkev pred resnično katastrofo in bi nato podal močne doktrinalne izjave, obnovil dostojanstvo liturgije, spravil v red doktrinalno zmešnjavo, imenoval nove svetniške in pravoverne škofe ter kardinale. Ali bi začeli kampanjo in razpravo, da bi takega papeža razglasili za neveljavnega papeža, čeprav bi on obnovil Cerkev s svojim svetim življenjem in s svojim močnim ter modrim vladanjem, tako da bi rešil Cerkev pred prevlado liberalnih škofov in kardinalov, ki jih je imenoval njegov nekdanji veljavno izvoljeni predhodnik?«

»Slamnati mož« je pogosta oblika argumenta in je neformalna zmota, utemeljena na dajanju vtisa, da ovrže nasprotnikov argument, čeprav ovrže argument, ki ga ta nasprotnik ni zagovarjal. O nekom, ki se spopade s to zmoto, rečemo, da »napada slamnatega moža«. Tipični argument slamnatega moža ustvari utvaro, da je popolnoma ovrgel ali porazil nasprotnikovo trditev s pomočjo prikrite zamenjave slednjega z drugačnim predlogom (tj. »postaviti slamnatega moža«) in s posledičnim ovrženjem tega napačnega argumenta (»podreti slamnatega moža«) namesto nasprotnikovega predloga.

Ta tehnika se je uporabljala skozi celotno zgodovino v polemični razpravi, zlasti v argumentih o močno napetih čustvenih zadevah, kjer utegneta biti ognjevita »bitka« in poraz »sovražnika« bolj cenjena kot kritično razmišljanje ali razumevanje obeh strani zadeve. [V bistvu dobesedno: Wikipedija, spletni članek o Slamnatem možu]

Zgoraj navedeni argument slamnatega moža ne ovrže ali porazi trditve, da je bila izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) 13. marca 2013 neveljavna.

Sedevakantizem – Nekateri bodo nepravilno trdili, da je dvom glede veljavnosti izvolitve kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) dejanje sedevakantizma. Sedevakantizem je stališče, ki ga zavzema manjšina tradicionalističnih katolikov, da dozdevni trenutno sedeči na Svetem Sedežu ni zares papež, ker je večinski del Cerkve sprejel herezijo modernizma in da je zaradi odsotnosti veljavnega papeža Sveti Sedež izpraznjen od smrti papeža Pija XII leta 1958. Postavljanje veljavnosti konkretne izvolitve Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) pod vprašaj nima nič opraviti s tem, ali je Sveti Sedež izpraznjen od smrti papeža Pija XII leta 1958. Obstajala je dejanska izpraznjenost Svetega Sedeža (tj., odstop papeža Benedikta XVI) v času volitev papeža. Vprašanje ni sedevakantizem, ampak to, ali je kardinalski zbor upošteval ali kršil Universi Dominici Gregis ali ne. Jasno je, da dokazi in potrjena dejstva nakazujejo, da je znaten delež kardinalov kršil norme, navedene v Universi Dominici Gregis.

Normas Nonnullas – Nekateri bodo nepravilno trdili, da so bile Normas Nonnullas, O določenih spremembah pravil, ki urejajo volitve rimskega papeža, ki jih je izdal papež Benedikt XVI, dejavnik v volitvah njegovega naslednika.

Normas Nonnullas so brez pomena. Papež Benedikt XVI jih je razglasil 22. februarja 2013, le šest dni pred svojim odstopom 28. februarja 2013 in v pričakovanju svojega odstopa. Ko je papež Benedikt XVI objavil Normas Nonnullas (22. februar 2013), je bil Apostolski Sedež (v vseh ozirih) izpraznjen, uradni odstop papeža Benedikta XVI šest dni kasneje (28. februar 2013) pa neizogiben. Spomnimo, da je bilo medtem, ko je bil Apostolski Sedež izpraznjen, kar koli, kar je bilo narejeno »z ozirom na postopke, ki urejajo volitve Poglavarja Cerkve«, brezpredmetno, v skladu z Universi Dominici Gregis, odstavek 4.

Normas Nonnullas so tudi sporno vprašanje. Normas Nonnullas so resda omenjale precej odstavkov v Universi Dominici Gregis – niso pa razveljavile ali kako drugače omenjale odstavkov Universi Dominici Gregis, ki so odločilni za ugotavljanje veljavnosti izvolitve kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška); niso razveljavile ali kako drugače omenjale odstavkov 76–77 ali 78–86 Universi Dominici Gregis .

Končno je mogoče trditi, da je papež Benedikt XVI objavil Normas Nonnullas (šest dni pred svojim odstopom) zato, da bi lahko vplival na izbiro svoje zamenjave. Ta zadeva je zunaj dosega tega komentarja.

Relevantnost Universi Dominici Gregis, odstavka 76 in 77 – Nekateri bodo nepravilno trdili, da odstavka 76–77 Universi Dominici Gregis ne veljata za odstavke 78–86 (Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža). Preprosto povedano, nobene potrebe ne bi bilo za odstavke 78–86, če ne bi bilo odstavkov 76–77 – in obratno. Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža (odstavki 78–86) so bistvene za ugotavljanje, ali je izvolitev papeža nična in neveljavna, ne da bi bilo o tem treba podati izjavo (odstavek 76).

Predpisani pogoji, ki jih omenja odstavek 76 so Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, v skladu z odstavki 78–86.

Uredbe, ki zadevajo vse, kar nastopi pred volitvami rimskega papeža, in izvedbo samih volitev, omenjene v odstavku 77, so tudi Zadeve, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, v skladu z odstavki 78–86.

Odstop papeža Benedikta XVI – Nekateri pravijo, da je pri odstopu papeža Benedikta imela vlogo »zakulisna« prisila. Ta zadeva je zunaj dosega tega komentarja. Žarišče tega komentarja je, ali je bila izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) veljavna.

 

Zaključek

Kolikor obstajajo verodostojni dokazi za zgoraj navedene obtožbe, je izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška) leta 2013 NEVELJAVNA, izhajajoč iz odstavka 76 Universi Dominici Gregis.

Spomnimo, da odstavek 76 nakazuje, da lahko pretečejo minute, ure, dnevi, tedni, meseci, leta, celo desetletja, preden se odkrije, da so »volitve« potekale na drugačen način, kot je predpisan z Universi Dominici Gregis.

Prav tako spomnimo, da odstavek 76 nakazuje, da lahko pretečejo minute, ure, dnevi, tedni, meseci, leta, celo desetletja, preden se odkrije, da so »volitve« potekale v nasprotju z Zadevami, ki jih je treba spoštovati ali se jim izogniti pri volitvah rimskega papeža, kot so predpisane z Universi Dominici Gregis, odstavki 78–86.

Na koga se zanašamo glede rešitve? Na kardinalski zbor. Spomnimo, da je v Universi Dominici Gregis, odstavek 5, Njegova Svetost Papež Janez Pavel II, v zadevnem delu zapisal: »Če nastopijo dvomi glede predpisov, vsebovanih v tej Konstituciji (poudarek dodan), ali kar zadeva način njihove uveljavitve, razglašam, da vsa oblast izdajanja sodbe v tem oziru pripada kardinalskemu zboru, ki mu podeljujem pristojnost razlaganja dvomljivih ali spornih točk. Prav tako določam, da zadošča, da se večina navzočih kardinalov strinja z istim mnenjem, če bi bilo potrebno razpravljati o teh ali drugih podobnih vprašanjih, razen dejanja volitev.«

Jasno je, da vprašanje ni sedevakantizem, razkol ali neporušnost Cerkve. Prvenstvena zadeva je bratski opomin (Mt 18:15–18) pohujšljivih katoliških modernistov – izgubljenih sinov – ki so izvolili papeža Frančiška. Bratski opomin s kakšnim namenom? Po možnosti vrnitev izgubljenih sinov – ali pa izobčenje.

Zatorej morajo ustrezne Cerkvene oblasti ob upoštevanju Cerkvenega prava hitro preiskati obtožbe in o njih razsoditi, preden se kardinalski zbor loti vprašanja izvolitve kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška).

Zakaj? Hitra cerkvenopravna preiskava in razsodba bo izkoreninila in prepoznala tiste kardinale – izgubljene sinove – ki se morajo sami izločiti, ko se kardinalski zbor loti zadeve izvolitve kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za papeža (papeža Frančiška).

 

Poslovilna misel

V starozavezni Izaijevi prerokbi je pisano:

»Nato sem slišal glas Gospoda: ›Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?‹ Rekel sem: ›Tukaj sem, pošlji mene!‹« (Iz 6:8 SSP)

Danes moramo vprašati, kdo bo šel naprej, kdo bo tudi načel vprašanje izvolitve papeža Frančiška v skladu z Universi Dominici Gregis. Kdo od vas bo rekel:

»Tukaj sem, pošlji mene!«

Spregovorite zdaj ali pa umolknite za vedno!

[i] Pisec tega spletnega članka govori o »papežu Frančišku«. Toda iz Knjige Resnice vemo, da gre za lažnega preroka, kajti zadnji Pravi Papež je Benedikt XVI, ki je bil l. 2013, potem ko so njegovi sovražniki skrivaj spletkarili in kovali zaroto zoper njega, izrinjen s Svetega Sedeža v Rimu, kot je bilo prerokovano, pripadniki satanistične sekte cerkvenega prostozidarstva pa so za papeža izvolili kardinala Jorgeja Maria Bergoglia, ki je sedel na Petrov Sedež (Papežu Benediktu XVI je bil prestol ukraden, njegova oblast pa ne) in nosi oblačila, ki niso bila narejena zanj, kajti GOSPOD Jezus tega človeka ni izvolil. Zato je namesto o »papežu Frančišku« pravilno govoriti o »možu, ki sedi na Petrovem Sedežu« in o »lažnem preroku«, saj je to v skladu z besediščem Knjige Resnice. To namreč ni pravi papež, četudi je bil izvoljen za papeža, ampak lažni prerok, ki ruši Katoliško Cerkev in utira pot antikristu. Ta človek je del nesvete trojice, ki jo sestavljajo Satan, antikrist in lažni prerok. Toda tega človeka nikakor ne smemo sovražiti, ampak moramo za moža, ki sedi na Petrovem Sedežu, moliti, kakor nam v Knjigi Resnice, in sicer v Sporočilu Božji prerokinji Mariji Božjega Usmiljenja z dne 15. 3. 2013 naroča Mati Odrešenja: »[…] da bo sprejel Resnico smrti mojega Sina na Križu in da bo odprl svoje srce prošnjam mojega Sina za usmiljenje do vseh Božjih otrok.« (Izvirnik v angleščini: https://fatherofloveandmercy.wordpress.com/2013/03/15/mother-of-salvation-say-my-rosary-for-all-those-who-rule-in-rome/.)