DEKLE, KI SLIKA PEKEL – BOG JI JE POKAZAL, KAM GREJO DUŠE KRIVIČNIH PO SMRTI

Po celonočni molitvi je mlado korejsko dekle obiskal Jezus, da bi ji pokazal globine pekla. Naročeno ji je bilo, naj na platno naslika kar je videla, da bo svet spoznal končni cilj kamor potujejo krivični. To je pokazatelj tega kar je videla. Priča je bila temu, kako nešteti ljudje iz zemlje nevede padajo v brezna pekla. Ob tem se je Bogu trgalo srce. Ko sta z Jezusom prispela do pekla, je bila prestrašena in ni nehala jokati. Videla je zaprte duše, ki so kričale v grozi, poskušale so uiti ven in se stegovale proti Jezusu, toda zdaj se ga niso mogle več dotakniti. Zanje je že prepozno. V peklu ni ljubezni. Ni usmiljenja, veselja, upanja, ni ničesar kar je dobrega. Demoni v peklu so skrajno sadistični in brutalni, zadovoljstvo najdejo le tako, da mučijo izgubljene človeške duše ter tako, da poslušajo krike pogubljenih. Videla je kakšna kazen doleti morilce, posiljevalce in ugrabitelje. Bili so obžgani, prebadali so jih in pretepali, ves čas so poskušali pobegniti, a nikakor niso mogli. Videla je tiste, ki so kradli denar, prebodeni so bili z nešteto iglami, vanje so streljali puščice, niso mogli dobiti nobenega občutka olajšanja. Kazen za lažnivce je bila prav tako grozna. Videla je malikovalce, ki so častili kipe in božanstva, videla je tiste z zlobnimi mislimi, ljudi ki so trmasto vztrajali na krivih poteh. Spolnim sprevržencem so v peklu neprestano prebadali spolovila. Kazni so bile tudi za tiste, ki so imeli družine, a so varali zakonca, ali pa so postali homoseksualci ali biseksualci.
Videla je tiste, ki niso hoteli širiti evangelija. Tudi oni so končali tu. Ni se jim zdelo pomembno opozoriti ljudi na ta kraj. Ta kazen je bila za vse tiste, ki so ignorirali Božja opozorila in nadaljevali z grehom. V Božjih očeh so tudi oni delali zlo.
Videla je tiste, ki so jedli in pili prepovedane stvari, po njihovih grlih je tekla vsa možna gnusoba. Tudi tisti, ki so druge prizadeli z besedo, in govorili brez ljubezni v srcu, tudi oni so doživljali agonijo. Tisti, ki so na zemlji grešili v mislih so bili pokriti z ličinkami in so goltali insekte, ki so neprenehoma gomazeli noter in ven iz njihovih teles. Gledala je na tiste, ki jih je zapolnjevalo lastno znanje, v življenju se o ničemer niso pogovorili z Jezusom, ampak so sledili samo svoji volji in sprejemali samovoljne odločitve. Niso hoteli jesti hrane, ki daje življenje, niso namreč brali Božje besede.
Tam so bili ljudje, ki so se na zemlji pritoževali. Mislili so si: “Zakaj bi Jezus deloval v mojem življenju? Kdo sem jaz? Mislim, da me ne ljubi. Jaz sem preveč nepopoln. Nikoli me ne bi mogel imeti rad.” Zato se mu nikoli niso približali ter so končali tukaj.
Pekel je za tiste, ki uničujejo Božjo besedo in zanemarjajo njegove zapovedi. Videla je končni cilj vseh tistih, ki svojih grehov ne obžalujejo. Njihovo trpljenje nima konca, to pa Jezusu trga srce.
Jezus ji je rekel, »Bodi pozorna name. Nujno se vedno obračaj name.«
Videla je kako človeku, ki na zemlji gleda nasilen sekularen film, demoni med gledanjem mučijo dušo, ne da bi človek to opazil, ter kako med kajenjem in pitjem alkohola dušo napolnijo hudobni duhovi. Rečeno ji je bilo, da ljudje morajo premagati hudiča, ki je v njih.
Ko ljudje obžalujejo svoje grehe in molijo pred Bogom, pridejo vojske angelov, premagajo hudobne duhove in jih pokončajo. Toda najbolj pomembno je, videla je, kako močno Jezus želi, da niti en človek ne bi bil uničen.